Svečana večerja LD Doberdob
Foto: Wolf
Svečana večerja LD Doberdob
Tudi predstavniki Foruma-LOV smo bili med ostalimi povabljenci letošnje svečane večerje lovskega društva Doberdob na večer pred Slovenskim kulturnim praznikom.
Z Wolfom sva se odzvala na prijazno vabilo društva slovenskih lovcev Furlanije Julijske krajine "Doberdob". Z lovskimi prijatelji smo se srečali na Opčinah. Opčine so pomembno kulturno središče Slovencev v Italiji. Med Openci so se rodili in delovali številni pomembni Slovenci s kulturnega in znanstvenega področja. Tudi med lovskimi tovariši iz "Doberdoba" sva z Wolfom lahko začutila pristno in močno vez na jezik in kulturo Slovenskega naroda. Trdim da močnejšo kot jo je zaznati med nami, ki živimo znotraj meja Slovenske narave. Zgodovina in dolgoletna meja sta v teh ljudeh narodni zavesti vtisnila še dodatno vrednost, ki je na preizkušnjah ves čas, tudi dandanašnji.
V pozdravnem govoru je predsednik društva dr. Egon Malalan napovedal program in ga povezoval skupaj s čudovitim lovskim pevskim zborom, ki nam je razveselil ušesa in dušo s pesmimi, ki niso ravno pogoste med lovci pri nas doma. Pozdravili so nas tudi predstavniki nekaterih od povabljenih društev in naše zveze, izrazili veselje nad sodelovanjem, nekateri pa tudi nizali obljube za bodočnost.
Tudi v Doberdobu imajo grešnike, ki store zločin nad ubogo divjadjo, zato je bilo potrebno sklicati sodni senat. Le ta je v izredno dobro vodenim sojenjem neusmiljeno a skrajno pravično obsodil dva mlada lovca na častno in etično obnašanje do narave in divjadi. Seveda je bila obsodba vtisnjena z leskovko in zapečatena s prelivom rujnega.
Dogajanje nas je pripeljalo do okrepčila na krožniku in kozarcu, tako da smo se potem lažje posvetili humornemu prebiranju lističev srečolova, ki so jih nekateri naložili pred seboj, kot bi igrali pasjanso. In se je posameznikom tudi splačalo, saj so se kar lepo opremili za pohode v naravi tako s puško kot brez nje. Drugi pa smo se ob žrebanju krepko naužili humorja in dobre volje.
Vse lepo pa se enkrat konča in prišla je ura, ko je bilo potrebno odbrzeti proti domu. Poslovila sva se, tu pa se v imenu tvorcev naših strani zahvaljujem za izkazano čast in vabilo. In Slovenskim lovcem v "Doberdobu" kličem:
"še na mnoga snidenja"!
Marijan Likar
Govorniki na sobotnem večeru: - Marino Kontelj: predsednik OZUL - Franc Ličer: LZ Gornje posočje (+ LZS) - Fabio Steffe: LZ Koper + (LZS) - Jakob Čeferin: LZ Gorica (+ LZS) |
Govor predsednika LD Doberdob dr. Malalan Egona.
Cenjeni gostje, častni člani, lovska tovarišija!
Dobrodošli na zadnjem pogonu komaj minule lovne sezone, na prijateljskem srečanju, ki ga naše Društvo že vrsto let organizira kot delno zahvalo prijateljskim lovskim družinam, zvezam in organizacijam, zahvalo za sodelovanje in pomoč, ki nam jo nudite. Tokrat smo pri organizaciji srečanja odstopili od uveljavljene gostilniške prakse, prvenstveno, ker se prilagajamo kriznim časom, delno pa tudi zaradi želje po iskanju novih oblik in prijemov. Obljubljam vam, da se bomo imeli ravno tako lepo ali še boljše, saj ni važna oblika, temveč substanca, to pa smo mi vsi, družba sebi enakih v pogledih in stremljenjih, skratka družba prijateljev.
Lani sem se ob tem času, skupaj z vami veselil dveh prelomnih dogodkov: padca meje in sprejema našega Društva v članstvo Lovske zveze Slovenije. Vsi smo se zavedali, da sama po sebi, kot prvi dve lastovki še ne pomenita pomladi, ne bosta prinesla velikih sprememb. Nismo pa pričakovali, da bo najbolj reakcionarni del italijanske družbe tako opletal okrog sebe in zastrupljal sobivanje obeh skupnosti. Verjamem, da so to smrtni krči nečesa preživelega, ki pa se samo po sebi ne bo odstranilo, ker se zlo, če ga ne pohodiš, kar naprej obnavlja. Zato ni to samo naš, nekdaj imenovani zamejski problem, temveč nevarnost za celotno slovensko družbo, ki ga bomo premagali samo s pokončno držo in nepopuščanjem, istočasno pa s ponosom in odprtostjo zrelega naroda. Isto tako pa nismo pričakovali, da si LZS z novo sprejeto članico ne bo vedela kaj početi. Občutek imam, da smo postali podobni v čevlju skritem cekinu, s katerim ne vedo kam in kako: odvreč ga ne moreš, saj je cekin vendar cekin, na pohod z njim pa tudi ne moreš, saj te pošteno ožuli. Tako je bilo boljše, ko je bilo slabše. Navajeni smo že, da nas pri nas doma imajo za tujce, da pa smo, po desetletjih vloženega truda in sodelovanja enačeni z običajnimi lovskimi gosti, ki še slovenščine ne poznajo, nam pove, da smo zopet tam, kjer smo že bili: na začetku! Izgovor je pač, da so taki zakoni. Vendar zakone pišemo ljudje in ljudje jih lahko tudi spreminjamo.
Zahvaljujem se vam zato, dragi gostje in prijatelji, za vsako pridruženo članstvo naših fantov, za vsako vabilo, bodisi na lov, ali v vašo sredo, tudi če se nanj, zaradi drugih obveznosti, nismo odzvali, za vsako prijazno in vzpodbudno besedo, vsakršno podporo, ki ste nam jo tako ali drugače izkazali. Že vnaprej se vam zahvaljujem če in ko nam boste stali ob strani, saj se s sedanjim stanjem nikakor ne moremo zadovoljiti! Smo del slovenskega narodnega telesa; temu se nočemo in ne moremo odpovedat. Z ustanovitvijo Društva slovenskih lovcev DOBERDOB smo se pred tremi desetletji odločili, da bomo to našo danost uveljavljali tudi preko lovstva, saj je to del naše kulturne dediščine. Ponosno bomo pred Italijani še naprej izkazovali kdo in kaj smo, od slovenske države pa zahtevamo, da nas dejansko in ne samo načelno obravnava kot Slovence. Kdor nas pozna ve, da nismo le streljači. Lovstvo preveva naše biti: tovarištvo, prijateljstva, ljubezen do narave in našega naroda...
Še bi lahko našteval, ma potem bi jedli mrzlo joto!
Vsem želim lep večer, jutri pa prijeten dan slovenske kulture!