Finale Lige Forum-lov
Zaključek trening lige v Sadu.
Tako kot so se samoiniciativno in zagnano lovci strelci spravili organizirati to ligo, prav tako uspešno so na koncu izpeljali tudi samo finale. In to po dobri stari navadi prijetnega druženja začinjenega s še zadnjim merjenjem svojih strelskih sposobnosti.
Sam se zaradi pomanjkanja časa, takega in drugačnega, teh prijetnih treningov ne udeležujem več. Čeprav bi mi zaradi popolne sprostitve, odmišljenja vseh ostalih življenjskih reči v trenutku streljanja to prav zagotovo še kako koristilo. Kajti ravno ta osredotočenost na sam strel, tehniko in izvedbo je nekaj kar daje strelstvu svoj čar. Pa najsi gre za katerokoli disciplino in katerokoli orožje.
Da je to za povrhu izredno dobrodošla priprava in vadba za korektno izvajanje odstrela divjadi pa ni potrebno še posebej poudariti.
Ta petek na strelišču LD Šentvid pri Stični ni bilo nič kaj drugače kot ponavadi. Dovolj pokanja in dovolj druženja. No, nekaj je le bilo drugače. Petje motorne žage in brnenje traktorja v zaledju strelišča. Pač še en motilni element, ki pa je dal pomerjanju strelskih sposobnosti še dodatno vrednost.
Sam potek finala je vsem strelcem poznan. Klicanje goloba, pometanje s puško za njim, pok ali dva in razpršen golob v zraku. In seveda obilo čestitk tistim, ki so uspeli sklatiti lepo število letečih glinastih diskov.
Tudi strelišče za malokalibersko luknjanje tarč s podobami divjadi je standardno sprejemalo strelce v vseh štirih položajih. Nekateri so polegli na položene plošče, sem pa opazil tudi strelca, ki mu je bila peščena podlaga mehkejša.
Vse rezultate obeh disciplin pa so sproti seštevali organizatorji. Torej vse kot po navadi. Oni dobri brez zapletov.
Na koncu pa je le potrebno te rezultate še razvrstiti, obenem pa poskrbeti za pavzo pred razglasitvijo. Saj vemo, ustvarjanje napetosti pred slavnostno razglasitvijo. No, pravzaprav niti ne, saj so bili favoriti znani. Na vsak način pa je bil premor dober za odlično malico v obliki pečenih reber in seveda tradicionalne solate iz kislega krompirja. Pa prav sladek je bil in rebrca slastna vse do zadnjega koščka zlato zapečene skorjaste kožice.
Po razmastitvi grla s tekočino se je odvila podelitev ob gromkih aplavzih in na koncu smo izpeljali še spominsko gasilsko fotografiranje. Ob pogovoru in nekaj pripombah, ki se bodo upoštevale naslednje leto pa smo vsak po svoje odpeketali domov. Siti in zadovoljni.
