Populacija rjavega medveda v Sloveniji je stabilna

Zavod za godove Slovenije je izdal sporočilo za javnost

v katerem opisuje stanje populacije rjavega medveda.

14. 2. 2007
SPOROčILO ZA JAVNOST

POPULACIJA RJAVEGA MEDVEDA V SLOVENIJI JE STABILNA

Dolgoročno spremljanje populacije rjavega medveda na mreži stalnih števnih mest zagotavlja spremljanje številčnega trenda ter spolne in starostne strukture populacije. Dosedanja štetja od leta 2003 na stalnih števnih mestih so pokazala trend stabilne številčnosti populacije rjavega medveda v Sloveniji. Slovensko populacijo rjavega medveda po analizah, pridobljenih iz štetja, sestavlja 22 % mladičev v prvem življenjskem letu, 15 % mladičev v drugem življenjskem letu, medvedov starejših od dveh let je 63 %, število mladičev na vodečo samico pa je v povprečju 1,82. Trend stabilne številčnosti ugotavljan na objektiven, ponovljiv in preverljiv način na stalnih števnih mestih, pomeni ob poznanem odvzemu in ob poznani spolni in starostni strukturi populacije ter poznani reproduktivni sposobnosti samic, letni prirastek populacije med 100 in 150 osebkov.
Za leto 2007 je ZGS izdelal predlog s potrebnimi utemeljitvami za odstrel 106 medvedov. Poleg samega odstrela je, upoštevaje povprečne izgube v zadnjih letih 20-25 medvedov, po navedenem predlogu pričakovati, da bi bilo v letu 2007 iz populacije skupaj odvzetih do 130 medvedov.
Z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (2004) je določeno, da predlog odstrela medvedov pripravi ZGS ter ga skupaj z mnenjem Zavoda RS za varstvo narave posreduje na Ministrstvo za okolje in prostor, ki nato izda predpis (pravilnik) o odstrelu. O izrednem odstrelu vsakega konfliktnega medveda (ki ogroža življenje ljudi ali premoženje) posebej odloči Agencija RS za okolje na predlog ZGS.
Strokovna osnova predloga za odstrel medvedov je integralni monitoring velikih zveri, katerega pomemben del je štetje medvedov na stalnih števnih mestih, ki ga ZGS organizira in izvaja v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije in Območnimi združenji upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom - v več kot 100 loviščih (lovske družine in lovišča s posebnim namenom).
Integralni monitoring populacije rjavega medveda (in tudi drugih dveh vrst velikih zveri – volka in risa) zajema:

• - analizo odvzema velikih zveri (odstrel, izredni odstrel, izgube) v celotnem obdobju vodenja osrednjega registra odvzema velikih zveri v Sloveniji in analizo odvzema velikih zveri v zadnjem koledarskem letu,
• 
  - trend in analizo ugotovljenih škod od velikih zveri,
• 
  - trend konfliktnih dogodkov z medvedi, ki jih beleži intervencijska skupina,
• 
  - podatke o štetju rjavega medveda, ki jih izvajata Zavod za gozdove Slovenije in Lovska zveza Slovenije v letih 2000 - 2006 s poudarkom na štetjih na stalnih števnih mestih od leta 2003 dalje,
• 
  - dnevni monitoring velikih zveri v loviščih s posebnim namenom Jelen in Medved,
• 
  - opravljene analize in raziskave v okviru projekta LIFE NATURA III »Ohranitev velikih zveri v Sloveniji – Faza I (rjavi medved) v obdobju 2002 – 2005 ter
• 
  - teoretične osnove in praktične izkušnje, ki so si jih v preteklih letih delovanja Zavoda za gozdove Slovenije pridobili strokovnjaki na področju dela z živalskim svetom.

Velikost in trend populacije rjavega medveda v Sloveniji smo začeli podrobneje ugotavljati z uvedbo sistematičnega monitoringa - štetja na mestih polaganja krme rastlinskega oziroma živalskega izvora, namenjene prosto živečim živalskim vrstam. Štetje sta v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja dogovorno uvedli Biotehniška fakulteta – Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire in Lovska zveza Slovenije, ga izvajali do leta 1997, nato pa ga prekinili do leta 2000, ko se je za obnovitev štetij z Lovsko zvezo Slovenije dogovoril Zavod za gozdove Slovenije. Metoda je bila leta 2003, skupaj z drugimi oblikami integralnega monitoringa populacije, predstavljena tudi predstavnikom Komisije Evropske unije, ki so jo sprejeli z odobravanjem, vendar s priporočilom o izvajanju štetja le na določenih krmiščih oziroma mrhoviščih, ki naj tvorijo mrežo stalnih števnih mest. Na tak način je omogočeno tudi statistično korektno spremljanje trendov v populaciji. Drugo priporočilo Komisije EU pa je veljalo vzpostavitvi vzporedne metode spremljanja populacije z DNA vzorčenjem. Oboje danes v Sloveniji korektno izvajamo, ZGS namreč intenzivno sodeluje tudi pri vzorčenju za analize DNA.
Spremljanje populacije rjavega medveda v Sloveniji na mreži stalnih števnih mest se je začelo leta 2003 v okviru projekta LIFE Natura III »Ohranitev velikih zveri v Sloveniji – Faza I (rjavi medved)«, ki ga je v obdobju 2003-2005 vodil Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s sedmimi partnerji. Mrežo v osrednjem in robnem življenjskem območju rjavega medveda po Strategiji upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji danes tvori 167 stalnih števnih mest – krmišč, namenjenih predvsem medvedu, jelenjadi in divjim prašičem, ki jih torej redno obiskuje rjavi medved. Stalna števna mesta niso izbrana naključno, pač pa so na podlagi raziskovalnega dela in tam zbranih kazalcev določena tako, da so praviloma 2 km oddaljena od najbližjega naselja, razdalja med njimi pa je vsaj 3 km, kar preprečuje podvajanje beleženja iste živali v času štetja. Štetje je vsako leto posebej dogovorjeno s posebnim protokolom – skupnim pismom odgovorne osebe Zavoda za gozdove Slovenije in Lovske zveze Slovenije ter poteka trikrat letno, od določene ure do polnoči. Na poseben obrazec popisovalec zabeleži vsakega videnega medveda z telesnimi značilnostmi (teža, barva, …), posebej zabeleži videno medvedko z mladičem v prvem in drugem življenjskem letu.
Bistveno pri celovitem spremljanju populacije medveda in določitvi ukrepov v njej je, da nobenega od omenjenih delov integralnega monitoringa, pa tudi drugih izsledkov znanstveno raziskovalnega dela, ne izključujemo, pač pa imamo pred seboj celosten pogled in analizo vseh dejavnikov. Iz tega lahko izluščimo zaključke in predlagamo ukrepe v populaciji, ki pa zasledujejo vsaj dva bistvena cilja, napisana tudi v »medvedji strategiji« - dolgoročna ohranitev vrste in njenega življenjskega okolja ter omogočanje sobivanja z ljudmi in njihovimi
dejavnostmi.

Kontaktna oseba:
Marko Jonozovič
vodja Oddelka za gozdne živali in lovstvo
GSM: 041/789-275
E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.