Avtor: Miha Skerl

BILI SMO POVABLJENI NA TISKOVNO KONFERENCO LZS

Bili smo povabljeni na redno tiskovno konferenco LZS, ki je bila letos tako kot lansko leto na Livadi.

Povabljeni smo bili sicer preko telefona v trenutku ko se je konferenca že začela in se je zaradi tega nismo mogli udeležiti.

Seveda nam je bilo na tak način prihranjeno poslušanje odgovorov na naša vprašanja pa vendar kot se spodobi v omikani družbi se za povabilo iskreno zahvaljujem. Kasneje se nam je za neljubi dogodek sicer opravičil direktor strokovnih služb LZS Srečko Žerjav in nam poslal gradivo, ki ga v celoti objavljamo.

---

V A B I LO

 

 

Medijskim hišam, novinarkam in novinarjem!

 

Spoštovani!

 

Leto 2010 – leto biotske raznovrstnosti se počasi izteka, zato je prav, da skupaj pogledamo, kako uspešni smo bili in kaj lahko še storimo v dobro narave.

Ribiška zveza Slovenije in Lovska zveza Slovenije, ki s skoraj 40 tisoč člani spadata med največje nevladne organizacije, vas vabita na

 

n o v i n a r s k o   k o n f e r e n c o,

ki bo dne 7. decembra 2010 ob 12. uri – Gostišče Livada.

 

Na njej bodo predstavniki obeh zvez govorili o:

-          opravljenih nalogah v letu 2010

-          nespoštovanju evropskih naravovarstvenih direktiv

-          2010 – svetovno leto biodiverzitete

-          projektu SLOWOLF

-          o načrtih v letu 2011 (130 let Ribiške zveze Slovenije, EP v oponašanju jelenjega rukanja, srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov v Trstu in okolici,……).

Na novinarski konferenci bodo sodelovali najvišji predstavniki Ribiške zveze Slovenije in Lovske zveze Slovenije, povabili pa smo tudi državnega sekretarja zadolženega za delo nevladnih organizacij, predstavnike MKGP, direktorata za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo in  predstavnike MOP. 

Novinarska konferenca bo trajala cca 30 minut, nato pa bo zainteresirane goste in novinarje ob skromnem novoletnem prigrizku ladjica popeljala še po Ljubljanici.

Prisrčno vabljeni.

 

 

 

 

Ribiška zveza Slovenije                                                           Lovska zveza Slovenije

 

      Borut  Jerše l.r.                                                                 mag. Srečko F. Krope l.r.

 

 

 

 

 

Lov,  lovci in leto varstva biodiverzitete 2010

Zaključuje se leto 2010, ki je med drugim potekalo tudi v znamenju svetovnega leta varstva biodiverzitete.

Človeštvo se že vso svojo kulturno zgodovino ukvarja tudi z nastankom bogatega raznolikega življenja na našem planetu. Mnogo je dokumentov v človeški kulturi, ki opozarja, da je varstvo biodiverzitete-raznolikosti bogastva življenja stalna in ključna aktivnost, ki je potrebna za uspešen in trajnosten razvoj človeštva. Naše odtujevanje od Narave in njenih zakonitosti nam povzroča, da pozabimo na osnovno izhodišče kaj človek pravzaprav je. Je živo bitje, ki potrebuje ustrezne okoljske razmere in prav te so rezultat raznolikosti življenja. Prav lovci, s svojim interesom do divjadi in njenega okolja smo pomembni opazovalci dogajanja v Naravi in ohranjamo v človeški skupnosti vpogled v nekatere naravne zakonitosti. Zakonitost rojstva in smrti je tako vsekakor blizu povprečnemu slovenskemu lovcu.

Z aktivnim upravljanjem s populacijami divjadi in njenega okolja slovenski lovci pomembno vplivamo na medvrstne odnose med živimi bitji, stanja njihovega okolja ter s tem posredno na stanje biodiverzitete. Znotraj naše družbe vsekakor imamo kot interesna skupina največ znanja, a se hkrati tudi zavedamo, da znanje ni končno, zato dajemo velik poudarek na izobraževanju tako preko glasila Lovec, z različnimi organiziranimi oblikami formalnega izobraževanja in organizacijo strokovnih srečanj. Eno izmed takih je bilo tudi v juniju 2010 ob Slovenskih lovskih dnevih, ko smo pripravili tematsko srečanje ob svetovnem letu varstva Biodiverzitete z naslovom »Biodiverziteta in slovensko lovstvo«.

Slovensko lovstvo je že od samega začetka organiziranega delovanja izpostavljalo potrebo po varovanju narave in njenih vrst, kar moderno vsekakor pomeni varstvo biodiverzitete v vseh elementih, ki jih prepoznava sodobna varstvena biologija. Povzamemo lahko,  da:

Ø  So lovci zaradi svoje aktivnosti in zanimanja vpeti v poznavanje Narave;

Ø  Lovci z aktivnim varstvom okolja divjadi vplivajo na varstvo divjadi in drugih vrst (divjad - krovna skupina);

Ø  Lovci predstavljajo najbolj dovzetno skupino za estetiko narave, ki je ključna komponenta varstva biodiverzitete;

Ø  S svojo organiziranostjo predstavljajo pomemben družbeni element pri varstvu biodiverzitete.

 

Tako slovensko lovstvo še naprej poudarja:

-           pomen trajne aktivnosti varovanja biodiverzitete z ozaveščanjem nas samih in drugih o pomenu biodiverzitete za človeka;

-          pomen aktivnega delovanja in zavzemanja za ohranjanje okolja divjadi in drugih vrst živih bitij.

Hkrati pa se zaveda tudi škodljivosti napak pri gojitvi in varstvu divjadi, ki neupošteva varovanje genetske diverzitete ali pa jo spreminja v nefunkcionalno z doseljevanjem oz. izrazito selektivno izbiro posameznih lastnosti.

 

 

Ljubljana, 7.12.2010                                      Prof. dr. Ivan Kos strokovni znanstveni svet LZS

 

KRATEK PREGLED DELA LZS ZA LETO 2010 – OKVIRNI PROGRAM 2011

 

 

 

Aktivnosti LZS v leto 2010 so se odvijale v skladu s sprejetim programom dela in v skladu z izdelanimi programskimi usmeritvami do leta 2012. V nadaljevanju navajam nekaj pomembnejših aktivnosti preteklega leta.

 

• S slavnostno akademijo smo obeležili  visoki jubilej našega glasila Lovec, ki je s svojo 100 letnico izhajanja med najstarejšimi slovenskimi mediji.
• Na kulturnem področju je bilo izvedeno 37. srečanje slovenskih pevskih zborov in rogistov na Ptuju in okolici. Sodelovalo je preko 500 nastopajočih tako iz Slovenije kot tudi tujine. Naslednje srečanje bo 2011 v Trstu in okoliških slovenskih krajih, tokrat s še večjo mednarodno udeležbo.
• Tudi v letošnjem letu je v teku izobraževanje za lovske čuvaje, ki se bo v naslednjem letu zaključilo še v preostalih delih Slovenije. Tako bomo zaključili cikel izobraževanj in dodatno usposobili okoli tisoč novih lovskih čuvajev, ki so ob svoji vsakodnevni prisotnosti v naravi predvsem naravovarstveniki. Tovrstnega izobraževanja na določenih področjih Slovenije ni bilo tudi več kot 10 let.
• V Novem mestu smo izpeljali prve slovenske lovske dneve, ki so sicer trajali dva dni. Prvi dan smo namenili naši organizaciji, drugi dan pa kot glavno prireditev izvedli izredno kvalitetno posvetovanje z naslovom Slovensko lovstvo in biotska raznovrstnost. Slovenski lovski dnevi bodo organizirani tudi v letu 2011 in postali tradicionalno vsakoletno strokovno srečanje lovcev.  
• V naslednjem letu se bomo udeležili tradicionalnega bienalnega sejma Lova in ribolova v Gornji Radgoni.  
• 2011 bo Slovenska lovska zveza organizator Evropskega prvenstva v oponašanju jelenjega ruka
• V Prekmurju smo organizirali že drugi lovski tabor za osnovnošolce s tega področja. Izredno dober odziv tako mladih kot okolja nam je jasno pokazal željo, da tudi to postane vsakoletna tradicija.
• . Sodelovali z ministrstvi – predvsem
  • MOP – zakon o TNP, zeleni mostovi
  •  MGKP pravilniki (10letni načrt, izkaznica, čuvajska služba, nelovne površine)
  • IRSNZ,
  • DUNZ, ipd

 

Slovenska zelena infrastruktura in evropska habitatna direktiva

Evropska pokrajina se zaradi fragmentacije biotopov sooča z mnogo večjimi posledicami kot katerikoli od drugih kontinentov. To je eden od največjih možnih  vzrokov za siromašenje biotske raznolikosti.

Večina držav je najpomembnejše habitate uvrstila v naravovarstveni režim Natura 2000, kar pa ne zadošča povsem.

Dodano naravovarstveno vrednost predstavlja takoimenovana zelena infrastruktura, kar pomeni živalskim vrstam prijaznejše posege v njihove habitate in ohranjanje njihove povezanosti, predvsem pri gradnjah in posodabljanju cestnega  in železniškega omrežja.  To so ukrepi, ki jih nedvoumno zahteva tudi evropska habitatna direktiva in živalskim vrst omogočajo izpolnjevanje njihovih bioloških potreb, vključno s tistimi, ki  ob ustrezni genski pestrosti zagotavljajo  njihovo dolgoročno ohranitev. Drugače rečeno, ključni problem je fragmentacija habitatov prostorsko zahtevnejših vrst, kamor sodijo tudi vse vrste velikih zveri, ki pomenijo enega od največjih naravovarstveni potencialov naše in evropske naravne in kulturne dediščine.

Investiranje v zeleno infrastrukturo je ne le naravovarstveno pač pa tudi ekonomsko utemeljeno saj je naravovarstvena stabilnost tudi v funkciji biološke stabilnosti  in preprečevanja negativnih posledic klimatskih sprememb.

Dolgoročnost načrtovanja posegov v naravo mora na državni ravni predvidevati in zagotavljanje spremljajočih ukrepov za blaženje naravovarstvenih posledic. Pri tem v Sloveniji ugotavljamo izrazit primanjkljaj,zlasti na tistih prometnicah,ki potekajo znotraj habitatov velikih zveri  še posebej na avtocesti Ljubljana-Postojna  in cesti Škofljica-Kočevje na kar prepričljivo opozarjajo novejše raziskave o biologiji in ekologiji velikih zveri,zlasti volka in medveda .Z naraščajočim prometom se tovrstna problematika še potencira.

Lovska zveza Slovenije je na problem opozarjala že v sedemdesetih letih in uspela državo in investitorje prepričati o utemeljenosti ograjevanja avtocest.

 Omenjenih in možnih posledic umeščanja avtocest smo se začeli zavedati kasneje  in z z argumenti dosegli da so bili ob nadaljevanje gradnje avtoceste od Postojne proti Kopru namesto visokih nasipov zgrajeni divjadi prijaznejši viadukti/Bandera/.

Pred približno dvema letoma je bila Lovska zveza Slovenije pobudnik in začetni  investitor v projekt gradnje vsaj enega zelenega mostu na avtocesti Vrhnika-Postojna in državni cesti proti Kočevju. Številni povozi,predvsem medvedov,razen tega pa več raziskovalnih nalog so natančno locirali kritična mesta,možna rešitev pa je gradnja zelenega mostu po evropsko preverjenih standardih. Dodaten motiv je možnost pridobivanja evropskih naravovarstvenih skladov Life plus,ki za evropsko pomembne projekte,kar ohranitev velikih zveri nedvomno je,prispeva 75% sredstev za objekt,ki stane okrog 5 miljonov evrov. Ob tem,ko smo z angažiranjem in pomočjo našega članstva v Federaciji zvez za lovstvo in varstvo divjadi v EU pridobili lobistično podporo za odobritev projekta pa MOP oz.Vlada ni sprejela sklepa o zagotovitvi 25% slovenskega deleža. Imamo pa jasno izražena zagotovila o slovenski finančni podpori ob ponovnem kandidiranju v letu 2011. Po izkušnjah je potrebno celoten projekt najprej uskladiti v Sloveniji in šele potem kandidirati zna omenjenih evropskih razpisih.

 

Blaž Krže, podpredsednik Federacije zvez za lovstvo in varstvo divjadi v EU

 

 

 

PROJEKT SLOWOLF: Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji

 

Ljubljana, 7.12.2010

 

Projekt SloWolf je prvi obsežen projekt o volku v Sloveniji in cilji projekta so dolgoročno ohranjanje populacije volkov, njihovega glavnega plena in življenjskih prostorov v Sloveniji ter izboljšanje sobivanja ljudi z volkovi. V večinskem deležu je projekt sofinanciran od Evropske komisije (70,92%) preko finančnega mehanizma LIFE+ (spada v področje LIFE+ Narava in Biotska raznovrstnost). Traja 4 leta (od začetka leta 2010 do konca 2013) in poteka na območju pojavljanja volka v Sloveniji, t.j. velik del južne Slovenije, Trnovski gozd in zahodni del Alp.

 

V mnoge projektne aktivnosti so neposredno vpleteni lovci kot člani Lovske zveze Slovenije, ki so nepogrešljivi in z varovanjem volka v Sloveniji tesno povezan člen. Sodelovanje med Univerzo v Ljubljani in Lovsko zvezo Slovenije bo v okviru projekta SloWolf vezano na aktivnosti akcije spremljanja populacije volka in organizaciji sklopa predavanj o volku za lovce. V letu 2010 smo ob organizacijski pomoči Lovske zveze Slovenije že izvedli serijo predstavitvenih predavanj z razdeljevanem materiala za zbiranje neinvazivnih genetskih vzorcev volka. Lovci so izjemni poznavalci terena v svojem lovišču in si lahko le z njihovo pomočjo zagotovimo dovolj temeljito pokritost terena pri zbiranju vzorcev. Genetske analize nabranih vzorcev bodo ključno pripomogle k oceni številčnosti volkov v Sloveniji, razumevanju strukture tropov in bolj učinkovitem upravljanju z volkovi pri nas. Naslednja načrtovana dejavnost v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije je organizirano zimsko sledenje volkov v snegu, ki bo potekalo v začetku leta 2011. Skupne aktivnosti se bodo izvajale vsa štiri leta projekta SloWolf. Rezultati vseh aktivnosti so sproti objavljene na spletni strani projekta www.volkovi.si.

 

Kontakt: Anamarija Žagar (kooridnator projekta)

Tel. št.: 01/ 320 33 45

E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.