Razmišljanje o ( osnutku, predlogu ?? ) Pravil LZS
Dihur je za objavo prispeval svoje razmišljanje o osnutku novih Pravil LZS.
Prav je da v prid seznanjenosti in celo v morebitno pomoč vsem, ki bodo o teh Pravilih odločali, objavimo čimveč razmišljanj na to temo.
Razmišljanje o ( osnutku, predlogu ?? ) Pravil Lovske zveze Slovenije
Kar nekaj časa je že poteklo od objave teksta ( osnutka, predloga ?? ) Pravil LZS in na forumu se je zvrstilo nekaj kritičnih krajših prispevkov na to temo, ki v večini zavračajo določene rešitve predlagane v besedilu Pravil. Nekateri pisci pa so se odzvali z zmernejšim tonom in v pričakovanju, da kaže počakati na nadaljnji razvoj dogodkov in videli bomo kaj se bo z vsebino Pravil v razpravi zgodilo. Nihče pa še ni javno objavil nekega poglobljenega teksta v katerem bi analitično pregledal ponujene rešitve in se do njih kritično opredelil. Takoj v uvodu želim poudariti, da tudi sam nimam te ambicije. Podati želim le nekaj svojih razmišljanj do katerih sem prišel pri prebiranju besedila Pravil. To ni strokovna ali kritična ocena posameznih rešitev, ki jih (osnutek ali že kar predlog ) novih Pravil prinaša, temveč mogoče le malo širše zastavljeno problematiziranje.
Pri tem pa imam še pred očmi zelo »moder« zapis g. Braneta Kurnika, LZ Maribor, ki je v svojem znanem cirkularnem pismu slovenskim lovcem jasno in nedvoumno povedal tudi:. Na pravo se spoznajo le univerzitetni diplomirani pravniki, ne pa vsi drugi strokovnjaki, ki so si bežno pravno znanje pridobili ob takšnem ali drugačnem šolanju.
In ker Pravila LZS so pravni akt, se sedaj pojavlja dilema, ali je k temu pravnemu aktu sploh dovoljeno kaj pripomniti, pokomentirati ali predlagati morebiti kako drugačno rešitev in da se s tem ne izpostaviš vsesplošnemu in hujskaškemu linču. Ker pa sem z navedenim znamenitim stavkom spoštovanega predsednika LZ Maribor tako ali tako že razglašen za diletanta in popolnega nevedneža na tem področju, pač nimam več kaj za izgubiti. Pa tudi po naravi sem bolj nemirne sorte in še čredni nagon se mi v življenju nekako ni razvil, pa sem si seveda drznil vstopiti v polje pravne svetosti in v nadaljevanju podati nekaj svojih ( popolnoma nestrokovnih, diletantskih in verjetno, po mnenju pravovernih, tudi skrajno bebavih ) razmišljanj o vsebini tega pravnega predpisa – Pravil LZS.
K 2. točki 1. člena:
(2) Notranja organiziranost in delovanje Lovske zveze Slovenije (v nadaljevanju: Zveza) zagotavlja njeno samostojnost, demokratično odločanje, uspešno doseganje ciljev, odgovorno izvajanje nalog in teritorialno sorazmerno zastopanost njenih članic ter solidarnost med članicami v skladu s temi pravili in splošnimi akti Zveze.
V nadaljevanju besedila sem iskal natančnejšo opredelitev pojma te solidarnosti med članicami, vendar je nisem našel. Kaj so torej avtorji imeli v mislih s solidarnostjo med članicami ??
K 2. točki 2. člena:
(2) Sedež Zveze je v Ljubljani.
Ljubljana je veliko mesto. LZS ima že sedaj svoj naslov v konkretni ulici na konkretni hišni številki. Je v igri ponovno kakšno prodajanje, zamenjevanje ali drugačno barantanje s premoženjem zveze ???
K 2. točki 4. člena
(2) Članice so lahko tudi zveze lovskih družin (v nadaljevanju: območne lovske zveze), lovske družine in lovska društva, ki ne upravljajo z loviščem, ter druga društva ali njihove zveze, katerih dejavnost je povezana z divjadjo, lovstvom in varstvom narave, zaradi izvajanja dejavnosti v javnem interesu in javnih pooblastil ter skupnih nalog članic.
Tukaj pa sem se zaradi svojega ne pravniškega statusa ( beri: popoln laik in nevednež ) uporabil kar Zakon o divjadi in lovstvu, ki v 64. členu pravi:
(vrste lovskih organizacij)
Lovske organizacije so lovske družine, Zveza, lovišča s posebnim namenom, javni zavodi ter območno združenje upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom združenih v lovsko upravljavskem območju (v nadaljnjem besedilu: območno združenje upravljavcev).
Zakon je jasen, da bolj skoraj ne bi mogel biti. LZS torej nadgrajuje zakon, čeprav je kaj takega v izključni pristojnosti Državnega zbora. V tem primeru seveda ne gre za t. i. »pravno telovadbo« zaradi nedorečenosti ali luknjičavosti zakona, temveč za očitno in grobo izigravanje zakonodajalca.
Glede na navedeno se mi komentar ali ocenjevanje določila 3. točke 4. člena sploh ne zdi smiselno in bi ga bilo potrebno enostavno črtati. Nekaj podobnega je z usodo 4. točke 4. člena, ki se lahko mirno črta, ker je o tej materiji svoje jasno povedalo že Ustavno sodišče.
Mogoče je več pozornosti vreden del v 4. točki 4. člena, ki pravi ».............., razen v primeru, kadar je odvzem koncesije realiziran na predlog Razsodišča LZS (v nadaljevanju: Razsodišče). Ta določba se mi zdi kar precej sporna in o njej bo vsekakor še tekla beseda. Če ne v okviru LZS pa zunaj nje na pristojnih upravnih, oblastnih in sodnih institucijah. In to takoj, ko se bodo veliki funkcionarji zakadili v katero od »neposlušnih in nekompatibilnih« Lovskih družin. Treba bo vsekakor ločiti med pravico nekaj predlagati in pravico o nečem odločiti. Nivo pristojnosti je pa tu hudo različen in zakon več kot jasen. In namesto, da bi se LZS trudila biti v funkciji svojih članic ( Lovskih družin ) ter izvršiti naloge in obveznosti, ki ji jih je naložil zakonodajalec, se sedaj želi postaviti nad, ne le Lovske družine, temveč celo nad zakonodajalca samega. Precej tvegana in nevarna igra.
K 4. točki 5. člena
(4) Pravila članic ne smejo biti v nasprotju s pravili Zveze
Tudi tukaj smo si malo pomagali z »višjim » predpisom«:Zakon o društvih:
1. člen
(pojem in načela delovanja društva)
(1) Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji), skladno s tem zakonom, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov.
(2) Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva (v nadaljnjem besedilu: člani društva).
4. člen
(temeljni akt)
Društvo mora imeti temeljni akt, ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim redom
K 6. členu
(1) Ravnanje članice v nasprotju z dolžnostmi iz prejšnjega člena pomeni kršitev članskih obveznosti.
(2) Kršitve članice obravnava Upravni odbor, ki lahko:
- skliče izredno sejo upravnega odbora, nadzornega odbora ali občnega zbora članice,
- predlaga postopek pred Razsodiščem.
(3) Upravni odbor obravnava kršitev članskih obveznosti članice na podlagi pisnega poročila predsednika Zveze in predhodnega pisnega mnenja Statutarno pravne komisije. Na seji Upravnega odbora je treba zagotoviti udeležbo zastopnikov obravnavane članice..
Takšna pristojnost organov Zveze ne le, da je skregana z vsemi demokratičnimi načeli časa v katerem živimo, temveč je po moji skromni oceni celo nezakonita, če že ni neustavna. Če bo ta rešitev sprejeta bomo to vsekakor preizkusili v pravnem sporu na pristojni sodni instituciji. Odgovor na moj dvom prav tako glej v določilih 1. in 4. člena Zakona o društvih.
Gospodje bi torej po neposlušnih Lovskih družinah radi uvajali kar prisilno upravo, zamenjevali vodstva, iz članstva slovenske lovske organizacije metali in črtali nepokorne in z svojo glavo razmišljajoče člane, pa potem še verjetno nova vodstva bi tudi sami nastavljali in razpolagali z denarnim in drugim premoženjem lovskih družin. Navedite mi eno samo zakonsko osnovo za kaj takega. Milo prosim !
K 7. členu
1. točka je jasna, vse ostale se lahko mirno črtajo
K 9. členu
-vzpodbuja povezovanje lovskih družin v območne lovske zveze,
In kaj pa je sedaj to ?? Najprej obligatorno zapove združevanje in potem nekdo ugotovi, da bi bilo za vsak primer le dobro zapisati še kaj takšnega kot lahko preberemo v eni od alinej 9. člena. Vendar pozor. Že v nadaljevanju si predlagatelji Pravil privoščijo novo avanturo.
K 10. členu
(1) Zveza lahko prenese izvajanje posameznih nalog na območno lovsko zvezo ali na drugo za to usposobljeno članico s pogodbo na podlagi splošnega akta, s katerima uredi tudi financiranje prenesenih nalog.................................................
Ne bomo kopirali celotne vsebine tega določila 10. člena. Le toliko za pokušino. Pravila LZS, s katerimi se mimo zakona ustanavlja nova lovska organizacija, prenašajo na to novoustanovljeno organizacijo tudi naloge. In to brez vseh pogojnikov.
In potem ponovno avtorji iz področja nezakonitosti ali vsaj hudo sporne zakonitosti zaidejo v področje zakonitosti, ko v 5. točki 10. člena le povedo, oziroma zapišejo, to kar bi moralo ves čas biti njihovo vodilo pri pisanju osnutka-predloga Pravil LZS :
:(5) Za članice iz prvega odstavka 3. člena teh pravil, ki niso članice območne lovske zveze,organizira in izvaja naloge, ki se izvajajo kot javno pooblastilo, neposredno Zveza.
K 13. členu - Občni zbor ( sestava in odločanje )
Komentarja k temu členu, ki določa sestavo Občnega zbora LZS se bom vzdržal. Razen seveda, da Občni zbor lahko sestavljajo le predstavniki zakonitih članic. Kdo pa so zakonite članice LZS pa je povedal že Zakon in o tem ni več prav nobene potrebe po kakšni dodatni razpravi in modrovanju.
K 22. členu - ( sestava Upravnega odbora, volilni okoliši in omejitev mandata )
(1) Upravni odbor sestavlja najmanj 20 članov ter predsednik in dva podpredsednika Zveze. Predsednik oz. podpredsednika Zveze so hkrati predsednik oz. podpredsednika Upravnega odbora
Ni se dalo ugotoviti od česa je odvisno ali bo članov Upravnega odbora 20 , mogoče 22 ali 28 ali celo več kot 30. ?? Ko bodo določeni volilni okoliši bo tudi ta problem lahko rešljiv in ob tem seveda »prečiščeno« članstvo v Občnem zboru. V enem od osnutkov pravil, ki ga je na forumu objavil R&R je bilo to področje veliko boljše rešeno. S tem seveda ne želim reči, da se tudi k tistemu predlogu ne bi dalo kaj očitati ali ga prilagoditi razmeram in pogojem na terenu. Je pa bil veliko bolj dosleden in je upošteval določene specifičnosti, ki jih ta predlog Pravil namerno zaobide ali če želite, v vnemi doseči svoje cilje, izigra ter podredi svojim ozkim ter nedemokratičnim hotenjem.
(3) Članice so razdeljene v volilne okoliše, ki jih določi Upravni odbor s sklepom o razpisu volitev tako, da pokriva volilni okoliš v naravi zaokroženo teritorialno območje, praviloma območje ene območne lovske zveze tako, da šteje najmanj 500 članov članic iz prvega odstavka 3. člena teh pravil.
Sam bi predlagal, da se volilni okoliši ugotovijo in dogovorijo pred sprejetjem pravil in da jih Pravila tudi določajo. S tem bi se izognilo raznim manipulacijam in kadrovsko-organizacijsko-teritorialnim telovadbam pred vsakokratnimi volitvami. Določilo, ki kot volilni okoliš določa »območje ene lovske zveze« se črta in se nadomesti z ustreznim določilom, ki upošteva območje OZUL-a. Za to obstaja več tehtnih razlogov, ki pa jih zaradi pomanjkanja prostora tokrat ni mogoče naštevati in utemeljevati.
Celotno določilo tega člena kaže res temeljito premisliti in zanj doseči kar najširši konsenz, ker v nasprotnem se bo organizacija ves čas srečevala s težkimi težavami in izbruhi nezadovoljstva med članstvom.
K 26. členu - Razsodišče
(3) Za hujše kršitve članskih obveznosti šteje predvsem zastopanje stališč in delovanje v nasprotju s cilji in nalogami ter opredeljenimi programskimi usmeritvami Zveze ali delovanje, ki predstavlja očitno kršenje predpisov, teh pravil, etičnega kodeksa slovenskih lovcev in drugih splošnih aktov Zveze ter sklepov njenih organov
Tukaj se je avtorjem zapisala, prepričan sem, da namerna, napaka. Med pravne akte, ki bodo temu organu služili za odločanje, so uvrstili tudi Etični kodeks. V tem primeru bo Etični kodeks kot moralno-etični dogovor članstva prenehal obstajati in postal bo pravni akt. V tistem trenutku, ko bo mogoče na osnovi Etičnega kodeksa za ugotovljene kršitve izreči pravno sankcijo, se je njegov značaj spremenil v neke vrste disciplinski splošni akt.
Tu nastane še en problem. Dvomim, da je Občni zbor s sprejemom Pravil pristojen prekvalificirati Etični kodeks v pravni akt, ker so ga slovenski lovci sprejeli plebiscitarno z osebnim podpisovanjem posebnih izjav.
Hudo sporno je tudi določilo, ki kot hujšo kršitev članskih obveznosti opredeljuje tudi zastopanje stališč........... , ki naj ne bi bila v soglasju s stališči modrega vodstva LZS. S tem Pravila v resnici uvajajo verbalni delikt kot instrument discipliniranja vseh, ki bi si upali javno podvomiti ali celo nasprotovati predvidenim ali sprejetim odločitvam organov LZS. To je seveda nesprejemljivo in avtorjem bi le kazalo svetovati, da na koledarju piše 2007 in ne kakšna letnica iz devetnajstega stoletja.
K 29. členu (Odbor Etičnega kodeksa; sestava, naloge, kršitve kodeksa in postopek odločanja)
V primeru, da se ne spremeni določilo 3. točke 26. člena , se to določilo lahko v celoti črta. V nobenem primeru pa ni dopustno, da bi organi zveze v postopkih pred svojimi organi obravnavali člane LD, ki so le posredni člani LZS. Boljša rešitev bi bila, da bi podobne odbore Etičnega kodeksa imele tudi vse Lovske družine in bi ta na nivoju Zveze bil le neke vrste pritožbeni organ ali še boljše, kot arbiter v primerih, ko član z odločitvijo organa v LD ne bi bil zadovoljen. V ta namen bi kazalo predlagati, da se v točki 4. 29. člena črta beseda »posameznikov« in se celotno besedilo spremeni v duhu prej predlagane opredelitve pristojnosti tega organa.
Pripomba, ki se nanaša na oba organa, to je na Razsodišče in Odbor etičnega kodeksa je, da se v najvišjem aktu zahteva za člane tega organa; da so posebej zaupanja vredni člani članic Zveze. Vsi ki v naši lovski organizaciji kandidirajo ter so tudi izvoljeni na funkcije tako na nivoju LD kot tudi na nivoju LZS so in morajo biti zaupanja vredni člani organizacije. In tako je zaupanja vrednih vseh skoraj 22.000 članov, dokler se za posameznika ne izkaže nasprotno. In kdo ter v kakšnem in kje predpisanem postopku bo ugotavljal za posameznega kandidata to »zaupanja vrednost » ?? In kdo bo imel dovolj hrabrosti ter opravičljivih argumentov, da bo za nekoga zapisal, da ni zaupanja vreden ??? Zelo družbeno in moralno nevarna razmerja se lahko s tem vzpostavijo.
K 45. členu - ( članstvo ZLD/LZ )
Članice Zveze, ki so bile članice Zveze po določbah Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76 s spremembami), ostanejo članice Zveze po drugem odstavku 3. člena teh pravil.
Določilo tega člena je v očitnem nasprotju z določilom 64. člena Zakona o divjadi in lovstvu in nadaljnji komentar ni potreben.
Sklepna misel:
V svojem komentarju sem se zavestno izognil razčlenjevanju drugih določil Pravil in njihovem ocenjevanju. Tudi ni moj namen, da avtorjem pomagam pisati nova pravila. Mogoče bom o posameznih določilih še kaj zapisal, ko bodo Pravila v javni obravnavi v Lovskih družinah. Zanimivo je, da se Pravila veliko ukvarjajo z ZLD-ji, kot organizacijsko obliko, ki je zakon ne pozna. Nič pa z Lovskimi družinami kot svojimi edinimi zakonitimi članicami, razen v določbah v katerim se jim grozi s takšnimi in drugačnimi sankcijami, če ne bodo poslušne, ubogljive in ponižne. Lovske družine so pripeljane le na nivo izvrševalca obvez, brez kakršnih koli drugih pravic, čeprav jih pozitivna zakonodaja obravnava bistveno drugače.
In za konec si oglejmo še nekaj določil Zakona o društvih in jih primerjajmo z določili Pravil:
1. člen:
(2) Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva (v nadaljnjem besedilu: člani društva).
2. člen
(pravica do združevanja v društva)
(1) Združevanje v društva je prostovoljno.
(2) Vsakdo lahko postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu.
(3) Delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva.
6. člen
(odgovornost)
(1) Če temeljni akt ne določa drugače, za zakonito poslovanje društva odgovarjata društvo in zastopnik društva.
(2) Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe, ki so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem.
(4) Za obveznosti društva v primerih iz prejšnjega odstavka solidarno odgovarja tudi fizična ali pravna oseba, ki je z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist, do višine pridobljene premoženjske koristi.
(zveza društev)
(1) Najmanj dve društvi lahko ustanovita zvezo društev.
(2) Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev
Na koncu si lahko le zastavimo vprašanje koliko časa bodo imele Lovske družine na razpolago za javno obravnavo teh Pravil in koliko njihovih predlogov in zahtev bo sploh resno obravnavanih in upoštevanih.
Skoraj z gotovostjo je mogoče že danes napovedati, da bi sprejem takšnih pravil sprožil nove postopke pred državnimi in tudi sodnimi organi ter hude konflikte v celotni slovenski lovski organizaciji.
Priznam pa tudi, da sem imel ves čas branja tega pisanja ( Pravil ) zelo slab občutek, da je posredi še nekaj česar ne vemo. Da avtorji Pravil vedo nekaj kar je slovenski lovski javnosti skrito in jo bo potem zadelo kot strela z jasnega neba. Slovenska lovska organizacija na takšni izkušnji še ni bila in le od osveščenosti večinskega članstva, pravilni informiranosti ter odločnosti slovenskih lovcev bo odvisno kakšna bo njena nadaljnja usoda.
Ob vsem tem pa se postavlja še najmanj eno zelo zanimivo vprašanje. Ker je zakonodajalec opredelil OBVEZNO združevanje Lovskih družin v Zvezo, se takoj postavi vprašanje sprejema Pravil na Občnem zboru. Tam kjer je včlanjevanje v zveze prostovoljno je seveda normalno, da se Pravila Zveze sprejemajo, z v Pravilih določeno večino in lahko tista organizacija, ki se s sprejetimi pravili ne strinja enostavno odstopi od članstva. V tem primeru pa je situacija bistveno drugačna. Lahko relativna večina vsili relativni manjšini neke rešitve ali bi bilo za organizacijo dobro, da bi glede Pravil dosegla konsenz članic ??? Odgovorite si sami. Nasilne rešitve se nikoli niso dolgo obdržale in še vedno so hudo škodovale celotni organizaciji. Se nam bo kaj takega tudi tokrat dogodilo ??
Dihur