Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDru

Besedilo predloga ZDru-1B (3.3.2011)

- prva obravnava

Vlada Republike Slovenije je na 123. redni seji dne 3. 3. 2011 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRUŠTVIH,

... ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da pripravi uradno prečiščeno besedilo Zakona o društvih.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve,
- Damjan Lah, mag., državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve,
- Dušan Vučko, generalni direktor Direktorata za upravne notranje zadeve na Ministrstvu za notranje zadeve.

__________________

BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o društvih (Uradni list RS, št. 61/06 in 58/09) se v drugem odstavku 2. člena za besedo »društva« doda besedilo »in v društvu deluje«.

2. člen

V drugem odstavku 5. člena se na koncu dodata stavka:

»Društvo ima lahko dva zastopnika, če tako določa temeljni akt društva. Društvo v temeljnem aktu določi tudi način zastopanja (skupno ali samostojno) in meje pooblastil za zastopanje.«.

3. člen

V 9. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) Dejavnost društva iz tretje alinee prejšnjega odstavka, ki je pridobitna, mora biti opredeljena v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti.«.

Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

4. člen

V drugem odstavku 10. člena se za besedo »združenje« doda vejica in beseda »družina«.

Za sedmim odstavkom se dodata nov osmi in deveti odstavek, ki se glasita:

»(8) Društvo lahko uporablja tudi skrajšano ime. Za skrajšano ime veljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na ime društva.
(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka označba, ki nakazuje na dejavnost društva, ni obvezna sestavina skrajšanega imena društva.«.

5. člen

V drugem odstavku 14. člena se na koncu doda stavek:

»Če društvo o pritožbi ne odloči v roku 3 mesecev od prejema pritožbe, se šteje, da je pritožba zavrnjena.«.

6. člen

Za 15. členom se doda nov 15. a člen, ki se glasi:
»15. a člen
(podružnice društev)

(1) Društvo ima lahko podružnice, če tako določa temeljni akt. Ime podružnice mora poleg imena društva vsebovati tudi besedo podružnica.
(2) Podružnice niso pravne osebe.«.

7. člen

Druga alinea prvega odstavka 18. člena se spremeni tako, da se glasi:

»- temeljni akt;«.

Sedma alinea se spremeni tako, da se glasi:

»- podatke o zastopnikih (osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma naslov začasnega prebivališča, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča), načinu zastopanja ter mejah pooblastil za zastopanje;«.

Za sedmo alineo se dodata novi osma in deveta alinea, ki se glasita:
»- podatke o dejavnostih, ki jih bo opravljalo;
- predlog za glavno dejavnost društva.«.


8. člen

V prvem odstavku 20. člena se za besedo »ime« doda vejica in besedna zveza »skrajšano ime«.
9. člen

V prvem odstavku 29. člena se za besedo »društvo« doda besedilo »za namen državne statistike in javne objave«.

10. člen

V 30. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Ministri, pristojni za področja, na katerih društva delujejo, s podzakonskim aktom podrobneje določijo kriterije za izpolnjevanje splošnega pogoja iz zadnje alinee prejšnjega odstavka, če kriteriji niso določeni s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona.".

Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

11. člen

Četrti odstavek 31. člena se črta.

Sedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

12. člen

V prvi alineji prvega odstavka 51. člena se beseda »petega« nadomesti z besedo »šestega«.

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Nadzor nad izvajanjem določbe tretje alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona izvaja tudi Tržni inšpektorat Republike Slovenije, če je po posebnem predpisu pristojen za inšpekcijsko nadzorstvo nad opravljanjem dejavnosti v društvu.«.

Sedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve in AJPES, izvršujeta pristojnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena le kot prekrškovna organa.«.

Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

13. člen

Minister, pristojen za notranje zadeve, uskladi predpis iz 54. člena zakona z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve.

14. člen

Društvo, ki je že registrirano do uveljavitve tega zakona, mora uskladiti dejavnost, ki je pridobitna, v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, ob prvi spremembi temeljnega akta po uveljavitvi tega zakona.

Če društvo iz prejšnjega odstavka ob prvi spremembi temeljnega akta po uveljavitvi tega zakona ne uskladi dejavnosti, ki je pridobitna, v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, pristojni organ odloči o zahtevi za registracijo spremembe temeljnega akta, ko je uskladitev opravljena. To uskladitev lahko opravi katerikoli organ društva.

15. člen

Pristojna ministrstva izdajo podzakonski akt iz novega tretjega odstavka 30. člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
16. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu

Sprememba določbe je potrebna zaradi jasnejše določitve, da lahko društvo v temeljnem aktu poleg pogojev za včlanjevanje, določi tudi pogoje za delovanje v društvu, ki pa ne smejo biti diskriminatorni (3. člen zakona in določbe Ustave Republike Slovenije). Zakon sicer že sedaj omogoča, da si društvo v temeljnem aktu lahko določi različne pogoje za sprejem članov (npr. pogoj za članstvo invalida, terapevta), izrecno pa ne določa, da si društvo v temeljnem aktu lahko določi pogoje za delovanje v društvu, ki jih mora član društva izpolnjevati (npr. za imenovanje v organe društva).


K 2. členu

Z določbo, da ima društvo lahko dva zastopnika, bo društvom dana možnost, da si, bodo glede na potrebe delovanja, v temeljnem aktu lahko določili, da društvo v pravnem prometu zastopata dva zastopnika. Glede na določila temeljnega akta bosta zastopnika lahko imela skupno ali samostojno pooblastilo za zastopanje društva, društvo pa bo v temeljnem aktu moralo za posameznega zastopnika določiti meje pooblastil za zastopanje (enaka ali različna). Na podlagi sedaj veljavnega zakona je društvo lahko s temeljnim aktom določilo le eno osebo, ki je zastopala društvo z vsemi pooblastili, in ki se je edina tudi vpisala v register društev in register podružnic tujih društev. Zastopnik, vpisan v register društev je sicer tudi sedaj lahko, skladno s temeljnim aktom, pooblastil tudi drugega člana, da zastopa društvo in mu določil pooblastila za zastopanje, vendar pa le to iz uradne evidence (registra društev) ni bilo razvidno. Z določbo, da bo društvo lahko določilo dva zastopnika se bosta oba zastopnika vpisala v register društev.


K 3. členu

Sedanji zakon društvom nalaga, da morajo imeti v temeljnem aktu vpisane naloge oziroma dejavnosti, ki jih opravljajo, pri čemer mora društvo pridobitne naloge v temeljnem aktu navesti ločeno od nepridobitnih. Le na ta način lahko v postopku registracije pristojni organ presoja, ali so pridobitne naloge povezane z osnovnim namenom in nepridobitnimi nalogami, inšpekcijski organi pa ugotovijo, ali društvo lahko opravlja oziroma katere pridobitne naloge lahko društvo na podlagi veljavnega temeljnega akta opravlja. Društva v temeljnem aktu navedejo naloge, ki jih opravljajo za dosego namena opisno, pri opredelitvi pridobitnih dejavnosti pa društva niso vezana na standardno klasifikacijo dejavnosti. To pa v praksi povzroča težave, saj ni jasno, katera pridobitna dejavnost je z določenim opisom mišljena. Težava je največkrat nastala pri inšpekcijskih pregledih, ko je bilo od tolmačenja določenega opisa dejavnosti odvisno, ali je društvo smelo opravljati neko dejavnost ali ne. Z določbo novega, drugega odstavka 9. člena bodo društva pridobitno dejavnost izbrala skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, kot to velja za zavode in gospodarske družbe.


K 4. členu

S predlagano dopolnitvijo drugega odstavka 10. člena, da se v zakon vključi tudi beseda družina, se daje možnost predvsem čebelarskim društvom, da v imenu društva uporabljajo ime družina, ki v teh društvih velja za tradicionalno poimenovanje. Uporaba besede družina za poimenovanje pravno organizacijske oblike pravne osebe bo možna tudi za druga društva, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače. Tako npr. Zakon o sladkovodnem ribištvu določa, da je ribiška družina društvo, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu. Zato lahko ribiško društvo v svojem imenu uporablja besedo »družina« le v primeru, ko ima na podlagi posebnega predpisa podeljeno ustrezno koncesijo.

Z novim osmim odstavkom 10. člena zakona je društvom dana zakonska podlaga, da v pravnem prometu uporabljajo tudi skrajšano ime, ki ga morajo, skladno z 9. členom zakona, opredeliti tudi v temeljnem aktu. Skrajšano ime se bo vpisalo tudi v register društev. Poslovni register društvom namreč že sedaj omogoča, da lahko poleg polnega imena vpišejo tudi skrajšano (kratko) ime. Za skrajšano ime veljajo vse določbe zakona, ki se nanašajo na ime društva, kar pomeni, da mora biti tudi skrajšano ime v slovenščini oziroma v jezikih narodnosti, razlikovati se mora od imen in skrajšanih imen drugih društev, ne sme biti zavajajoče in žaljivo ter mora vsebovati besedo: društvo, združenje, družina ali klub. Za skrajšano ime vpisano v register društev veljajo tudi vse določbe, ki urejajo varstvo imena, ne velja pa določba zakona, na podlagi katere mora ime vsebovati označbo, ki nakazuje na dejavnost društva, kar izhaja iz novega devetega odstavka 10. člena zakona.


K 5. členu

Z navedeno določbo bo društvo o pritožbi zoper odločitev moralo odločiti v roku 3 mesecev, sicer se bo že na podlagi zakona štelo, da je pristojni organ društva pritožbo zavrnil. Član, katerega pritožbo društvo ni obravnavalo v razumnem roku (3 mesece od prejema pritožbe), bo lahko vložil tožbo, saj se bo odločitev o njegovi pritožbi po preteku tega roka že na podlagi zakona štela za zavrnjeno. V praksi se je namreč izkazalo, da društva o pritožbi članov ne odločajo v razumnem roku in da namerno zavlačujejo pritožbeni postopek.


K 6. členu

Na podlagi novega 15. a člena bo društvo v temeljnem aktu lahko opredelilo tudi podružnice društva. Društvo bo opredelilo podružnico v primerih, ko bo npr. članstvo društva teritorialno tako razdeljeno, da bi bilo zaradi lažjega delovanja samega društva in tudi članov društva smiselno teritorialno urediti notranjo organiziranost društva (in članstvo). Podružnica društva bo praviloma imela poslovni naslov na drugem naslovu kot društvo, čeprav bo delovala za ime in račun društva. V temeljnem aktu bo društvo glede podružnic moralo opredeliti vse potrebno, da bi delo društva preko podružnic potekalo v skladu s temeljnim aktom in da članom zaradi delovanja društva preko podružnic ne bi bilo kršeno načelo enakopravnosti. Tako bo društvo v temeljem aktu moralo opredeliti organ, ki odloči o ustanovitvi podružnice, naloge podružnice, njihovo pristojnost, odgovornost, obveščanje članstva, itd.

V drugem odstavku novega 15. a člena je določeno, da podružnice društva niso samostojne pravne osebe, temveč da so zgolj oblika notranje organiziranosti društva, zato se podatki o podružnicah ne bodo vpisovali v register društev. Kljub temu, da podružnica društva v pravem prometu ne nastopa v svojem imenu in za svoj račun temveč za ime in račun društva, mora ime podružnice poleg imena društva vsebovati tudi besedo podružnica. S tem se želi doseči, da v pravnem in v nepravnem prometu ne bi prihajalo do zamenjav in zmede. Ker AJPES v Poslovni register Slovenije že sedaj, na podlagi prejetih informacij društev, vpisuje podatke o podružnicah društva, bo s tem dana pravna podlaga tudi za vpis pravilnih podatkov o podružnicah društev v Poslovni register Slovenije.


K 7. členu

Z navedeno določbo bo moralo društvo vlogi za vpis društva v register priložiti le en temeljni akt. V primeru izvolitve dveh zastopnikov društva, bo moralo posredovati osebne podatke o obeh zastopnikih društva, ki bosta zastopala društvo v pravnem prometu ter meje njihovih pooblastil za zastopanje. Če bo društvo izvolilo le enega zastopnika se bo štelo, da je društvo izvoljenemu zastopniku podelilo vsa pooblastila za zastopanje društva v pravnem prometu.

Na podlagi nove osme in devete alinee prvega odstavka 18. člena, bo društvo vlogi moralo priložiti tudi podatke o dejavnosti društva in predlog za glavno dejavnost društva. Navedene podatke bo društvo napisalo opisno, glede na namen in naloge društva, namenjeni bodo predvsem statističnim obdelavam Poslovnega registra Slovenije. Podatki, vpisani v register društev se namreč dnevno avtomatsko posredujejo v Poslovni register, zato bo z navedeno spremembo strankam prihranjeno morebitno urejanje teh zadev pri AJPES, AJPES pa bo ob registraciji društva skladno z dogovorom, iz registra društev prejemal tudi podatke o dejavnosti društva, ki bi jih sicer opredelilo društvo samo.


K 8. členu

Ker je skrajšano ime sestavni del temeljnega akta, bo društvo ob spremembi skrajšanega imena moralo spremeniti temeljni akt in zahtevati registracijo sprememb.


K 9. členu

Z dopolnitvijo člena je dana podlaga, da bo AJPES letna poročila društev lahko zbiral za namen državne statistike in podlaga, da bo letna poročila lahko objavil tudi na spletu, kot to že velja za gospodarske družbe. Doslej je AJPES zagotavljal javnost podatkov letnih poročil društev skladno s tretjim odstavkom 51. člena Zakona o računovodstvu1, ni pa imel podlage, da bi letna poročila tudi javno objavil. S predlagano spremembo bo uveden sodobnejši način zagotavljanja javnosti podatkov na spletnih straneh AJPES. Po podatkih za leto 2009 je letna poročila predložilo 20.420 društev, od tega je 7.486 društev izkazalo prihodke in odhodke od pridobitne dejavnosti. K reviziji letnih poročil za leto 2009 je bilo zavezanih 59 društev, od tega samo eno društvo ni izkazalo pridobitne dejavnosti.
___________________
1Uradni list RS, št. 23/1999 in 30/2002-ZJF-C.


K 10. členu

Na podlagi novega tretjega odstavka 30. člena je ministrom, pristojnim za področja na katerih društva delujejo, dana pravna podlaga za sprejem podzakonskih aktov, s katerimi bodo opredelili dodatne kriterije za ugotavljanje pogoja, ali je društvo izkazalo pomembnejše dosežke svojega delovanja, razen če kriteriji niso določeni že s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona. Izkazovanje pomembnejših dosežkov je sedaj v celoti prepuščeno društvom, za vrednotenje v postopkih podeljevanja statusa, pa ni določenih kriterijev.


K 11. členu

Na podlagi zakona vodi evidenco društev v javnem interesu pristojno ministrstvo. Ker se informatizirana zbirka podatkov evidence društev v javnem interesu povezuje s Centralnim registrom društev, obveščanje upravnih enot o podelitvi statusa v javnem interesu, ni več potrebno.


K 12. členu

Sprememba je potrebna zaradi medsebojne uskladitve določb zakona in zaradi določitve pristojnosti Tržnega inšpektorata Republike Slovenije za opravljanje nadzora nad izvajanjem določbe tretje alineje prvega odstavka 9. člena zakona, kadar je inšpektorat pristojen za nadzor nad izvrševanjem (drugih) predpisov, ki urejajo dejavnosti, ki jih opravlja društvo.

K 13. členu

Glede na to, da zakon daje pravno podlago za vpis skrajšanega imena društva, dodatnega zastopnika in vpis dejavnosti v register društev, je treba določiti rok, v katerem mora minister, pristojen za notranje zadeve uskladiti predpis iz 54. člena zakona z določbami tega zakona.


K 14. členu

Z navedeno določbo zakona se zavezuje vsa društva, ki so že registrirana do uveljavitve tega zakona, da uskladijo dejavnost, ki je pridobitna v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, ob prvi spremembi temeljnega akta po uveljaviti tega zakona. Če društvo za spremembo temeljnega akta skliče zbor članov in pri tem ne uskladi dejavnosti, ki je pridobitna s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, pa glede na to, da ne gre za najpomembnejšo odločitev v društvu oziroma ne gre za novo opredelitev dejavnosti, za uskladitev pridobitne dejavnosti s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, ni treba sklicevati zbora članov, temveč lahko uskladitev opravi katerikoli organ društva. Upravna enota pa odloči o zahtevi za registracijo spremembe temeljnega akta, ko je uskladitev opravljena.


K 15. členu

Določen je enoletni rok za izdajo podzakonskih predpisov s katerimi se bo podrobneje določilo kriterije za izpolnjevanje splošnega pogoja iz zadnje alinee drugega odstavka 30. člena zakona (pomembnejši dosežki delovanja društva), ki je eden izmed pogojev za podelitev statusa društva v javnem interesu.


K 16. členu

Za uveljavitev zakona ni potrebno daljše obdobje, zato bo pričel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO


2. člen
(pravica do združevanja v društva)

(1) Združevanje v društva je prostovoljno.
(2) Vsakdo lahko postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu.
(3) Delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva.
5. člen
(pravna osebnost in zastopanje)

(1) Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost društvo pridobi z vpisom v register društev (v nadaljnjem besedilu: registracija društva).
(2) Društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom (v nadaljnjem besedilu: zastopnik društva). Zastopnik društva je lahko le poslovno sposobna fizična oseba.

9. člen
(temeljni akt)

(1) Temeljni akt društva mora določati:
– ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva);
– namen in cilje delovanja društva;
– dejavnost oziroma naloge društva;
– pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva;
– pravice in obveznosti članov;
– način upravljanja društva;
– zastopanje društva;
– financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;
– način zagotavljanja javnosti dela društva;
– način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
– način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.
(2) S temeljnim aktom lahko društvo uredi tudi druga vprašanja, pomembna za upravljanje in delovanje društva.
10. člen
(ime društva)

(1) Ime društva mora biti v slovenščini. Če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, je ime društva v obeh uradnih jezikih. Ime se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo.
(2) Če zakon ne določa drugače, mora ime društva vsebovati besedo društvo, združenje ali klub. V imenu društva mora biti označba, ki nakazuje na dejavnost društva.
(3) Ime društva ima lahko tudi dodatno sestavino, ki društvo podrobneje označuje. Za dodatno sestavino imena ne velja določba prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na uporabo jezika, če:

─ je v slovenščini ali jeziku narodne skupnosti;
─ gre za ime ali del imena mednarodne zveze društev, katere član je društvo, oziroma tujega društva, ki je ustanovitelj podružnice tujega društva v Republiki Sloveniji;
─ gre za osebno ime osebe iz petega odstavka tega člena;
─ gre za tuje besede, ki označujejo dejavnost društva, pa slovenski jezik zanje nima ustreznega izraza;
─ gre za domišljijsko poimenovanje, ali
─ gre za mrtvi jezik.

(4) Ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija.
(5) Če želi društvo kot sestavni del svojega imena uporabljati ime ali del imena državnega organa, lokalne skupnosti, gospodarske družbe ali druge pravne osebe oziroma osebno ime zgodovinske ali znamenite osebnosti, si mora predhodno pridobiti njihovo dovoljenje. Če je oseba umrla, je za uporabo njenega osebnega imena potrebna privolitev njenega zakonca in otrok, če teh ni, pa staršev in potomcev zgodovinske ali znamenite osebnosti do tretjega kolena.
(6) Društvo mora v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime.
(7) Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od njegovega registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o registraciji kasneje registriranega društva. Rok za vložitev pritožbe je šest mesecev od registracije društva.
14. člen
(spori)

(1) Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva zavrnjena.
(2) Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka prejšnjega člena.
(3) Razveljavitev odločitve organov društva ne pomeni prenehanja pravic, ki so jih na podlagi teh odločitev v dobri veri pridobile tretje osebe.
18. člen
(zahteva za registracijo)

(1) Zahtevi za registracijo društva mora društvo priložiti:
- zapisnik ustanovnega zbora;
- dva izvoda temeljnega akta;
- seznam s podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma ime pravne osebe, identifikacijska številka, sedež in naslov sedeža ter osebno ime zastopnika pravne osebe) in njihovimi lastnoročnimi podpisi;
- dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe, ustanoviteljice društva;
- odločitev pristojnega organa pravne osebe, ustanoviteljice društva, o ustanovitvi društva;
- naslov sedeža društva;
- osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.
(2) Zahtevi za registracijo zveze društev je treba priložiti tudi odločitve zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev.
(3) Podatek o pridobitvi pravne osebnosti za domače pravne osebe, ustanoviteljice društva, si pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti.
20. člen
(registracija sprememb)

(1) Če društvo spremeni ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža društva, mora vložiti zahtevo za registracijo spremembe v 30 dneh od nastale spremembe.
(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora društvo priložiti zapisnik seje organa, na kateri so bile sprejete spremembe. Če je bil spremenjen temeljni akt, mora zahtevi priložiti dva izvoda sprememb temeljnega akta ali prečiščenega besedila temeljnega akta.



IV. PREMOŽENJE DRUŠTVA IN FINANČNO POSLOVANJE

29. člen
(predložitev letnega poročila)

(1) Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo do 31. marca tekočega leta, v primeru statusne spremembe ali prenehanja društva pa v roku dveh mesecev po spremembi oziroma prenehanju, predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, mora društvo, čigar računovodske izkaze mora revidirati revizor, posredovati letno poročilo AJPES do 31. avgusta tekočega leta. Letnemu poročilu mora priložiti tudi oceno revizorja.
(3) AJPES ravna s podatki skladno s predpisi o računovodstvu.

V. DRUŠTVO V JAVNEM INTERESU

30. člen
(pogoji)

(1) Društvu se lahko podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če deluje na področju kulture, vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, izvajanja družinske politike, varstva človekovih pravic, varstva okolja, varstva živali, športa, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva ali prehrane, zunanjih zadev, razvoja demokracije ali na drugih področjih, če njihovo delovanje presega interese njegovih članov in je splošno koristno (v nadaljnjem besedilu: društvo v javnem interesu).
(2) Društvu se podeli status iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje naslednje splošne pogoje:
– da njegovi ustanovitelji in člani niso pravne osebe javnega prava;
– da ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v temeljnem aktu;
– da je registrirano in deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa;
– da je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljalo za opravljanje te dejavnosti ter da je redno izvajalo programe, projekte ali druge dejavnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu;
– da ima izdelane programe bodočega delovanja;
– da lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja.
(3) S posebnim zakonom se lahko podrobneje opredeli področje delovanja oziroma dejavnosti, ki so v javnem interesu, in lahko določijo tudi posebni pogoji za pridobitev tega statusa.

31. člen
(podelitev statusa)

(1) O podelitvi statusa društva v javnem interesu odloči ministrstvo, pristojno za področje, na katerem društvo deluje (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo).
(2) Če društvo prosi za podelitev statusa iz prejšnjega odstavka na več področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, o podelitvi statusa iz prejšnjega odstavka odloči ministrstvo, ki je pristojno za pretežni del dejavnosti društva, po predhodnem soglasju drugih pristojnih ministrstev.
(3) Če društvo prosi za podelitev statusa na področju, za katerega ni pristojno nobeno ministrstvo, o podelitvi statusa društva iz prvega odstavka tega člena kot pristojno ministrstvo odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(4) O podelitvi statusa društva v javnem interesu mora pristojno ministrstvo v osmih dneh obvestiti pristojni organ.
(5) O pritožbah zoper odločbe pristojnega ministrstva odloča Vlada Republike Slovenije.

V
VIII. NADZORSTVO

51. člen
(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem posameznih določb tega zakona izvajajo:
– Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve nad določbami tretje alinee prvega odstavka 9. člena, petega odstavka 10. člena, prvega odstavka 20. člena, prvega odstavka 21. člena, prvega odstavka 23. člena, drugega in tretjega odstavka 24. člena tega zakona;
– Davčna uprava Republike Slovenije nad določbami od prvega do šestega odstavka 26. člena tega zakona;
– AJPES nad določbami prvega in drugega odstavka 29. člena tega zakona.
(2) Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve in AJPES izvršujeta pristojnost iz prejšnjega odstavka kot prekrškovna organa.
(3) Inšpekcijski in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki pri izvrševanju svojih nalog ugotovijo kršitve določb zakona iz prve alinee prvega odstavka tega člena, morajo prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku.

OSNUTEK

Na podlagi 54. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/06 in 58/09) izdaja ministrica za notranje zadeve

PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o registru društev, registru podružnic tujih društev in evidenci društev v javnem interesu

1. člen

V Pravilniku o registru društev, registru podružnic tujih društev in evidenci društev v javnem interesu (Uradni list RS, št. 5/07 in 56/08) se v prvem odstavku 3. člena za 3. točko doda nova 4. točka, ki se glasi:

»4. skrajšano ime društva, sprememba skrajšanega imena ter datum in številka odločbe o spremembi;«

Dosedanje 4. do 14. točka postanejo 5. do 15. točka.

Nova 9. točka se spremeni tako, da se besedilo glasi:

»9. osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnikov društva, način zastopanja, meje pooblastil za zastopanje, sprememba zastopnikov, sprememba načina zastopanja, sprememba meje pooblastil za zastopanje ter datum in številka odločbe o spremembi in sprememba osebnih podatkov zastopnikov ter datum in številka odločbe, če je o spremembi izdana odločba;«

V novi 12. točki se besedilo »predpisov, ki urejajo prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo« nadomesti z besedilom »predpisov, ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje«.

V tretjem odstavku se na koncu doda besedilo »ter podatki o pridobitnih dejavnosti društva opredeljenih skladno s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti in podatek o glavni dejavnosti društva«.

2. člen

V prvem odstavku 4. člena se črta besedilo: »obeh izvodov« in na koncu doda besedilo »ter ga pretvori v elektronsko obliko«.

V drugem odstavku se črta beseda »en«, besedi »drugi izvod« pa se nadomestita z besedilom »temeljni akt v elektronski obliki«.

3. člen

V prvem odstavku 8. člena se 5. točka spremeni tako, da se glasi:

»5. osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnikov društva, način zastopanja, meje pooblastil za zastopanje, sprememba zastopnikov, sprememba načina zastopanja, sprememba meje pooblastil za zastopanje ter datum in številka odločbe o spremembi in sprememba osebnih podatkov zastopnikov ter datum in številka odločbe, če je o spremembi izdana odločba;«

KONČNA DOLOČBA

4. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.