Izjava LZS za javnost.

Glede na sklicevanje novih in novih tiskovnih konferenc, na nove - stare zahtevke Združenja lastnikov gozdov o uvedbi moratorija o uvedbi koncesij in spremembi zakona, daje Lovska zveza Slovenije naslednjo izjavo za javnost:

Številka:
Datum:  04.11.2008


Zadeva: Sporočilo za javnost - Odziv LZS na zahteve Združenja lastnikov gozdov

Spoštovani!

Glede na sklicevanje novih in novih tiskovnih konferenc, na nove - stare zahtevke Združenja lastnikov gozdov o uvedbi moratorija o uvedbi koncesij in spremembi zakona, daje Lovska zveza Slovenije naslednjo izjavo za javnost:


Država že od leta 2004 želi urediti področje lova. Zadnji poskus spremembe zakona v letu 2008 je zopet ponovil dejstvo, da je divjad last države. Odločitev ustavnega sodišča  je potrdila takšno ureditev, zato se nam dandanes zdi nesmiselno odpirati razpravo o zahtevi združenja lastnikov gozdov. Iz tega združenja žal poznam samo tri predstavnike in nič več. V vsej tej javni razpravi še danes ne vemo, koliko članov ima to društvo oziroma koga predstavlja. Pri iskanju podpore proti fevdalizacij lovstva v Sloveniji  je bilo v kratki akciji zbranih 30.000 tisoč podpisov, ki so bili predani predsedniku parlamenta. Vsa strokovna javnost na področju lovstva in veliko državljanov Slovenije je proti fevdalizaciji lovstva, še
posebej smo proti odnosu do živali RES NULIUS ali po domače "lastnina tistega, kjer dol pade". Žal nekaj posameznikov obljublja lastnikom gozdov velike zaslužke od divjadi, vsi izračuni pa kažejo, da lahko sistem lovstva deluje samo na podlagi prostovoljnega dela v okviru društev. Zavedamo se, da lovci nismo edini uporabniki prostora. Veliko ljudi hodi v naravo in gozdove, kjer pa se ne sme delati škode. Škodo, ki nastane po divjadi pa je potrebno poravnati.

Skratka, država je določila višino koncesije in način delitve, lovci smo in bomo spoštovali lovski zakon. Pričakujemo pa, da se bo ustanovil sklad in zbrani denar porabil za okolje in divje živali ter divjad. Živali so živele v gozdovih pred našim prihodom, ne poznajo meja in ne razumejo lastništva, zame so sestavni del narave in ne lastništvo posameznika. Dnevno jim krčimo življenjski prostor ali uničujemo naravno okolje, kjer živijo.  Tam, kjer smo ljudje zaorali avtoceste, danes ni denarja za zelene mostove.

Lovci menimo, da se mora denar pridobljen od divjadi vračati v ohranjanje njenega življenjskega okolja in divjih živali, katerim smo z našimi posegi v naravo ogrozili življenjske pogoje in preživetje v naravi. V 100 letih delovanja LZS se je marsikaj spremenilo, tudi lik
lovca gre v smeri naravovarstvenika. Podobno bo morala storiti celotna družba. Neurja in narava nas opozarja, da bomo morali dati več denarja za njeno ohranitev.


Lovska zveza Slovenije
podpredsednik  mag. Lado Bradač