Ponovno o medvedji družini

Zakaj se je ukrepalo kot se je.

Znana je zgodba o zahtevi Društva za osvoboditev živali in njihove pravice po odgovornosti ZGS in ARSO. Po svoji stari navadi in v skladu z nameni delovanja društva pristojnim za upravljanje z velikimi zvermi očitajo diletantizem in napake.

V svojem pisanju navajajo kako naj bi se medvede odvrnilo od obiskovanja domačij. Naštevajo električne ograje, umik hrane in streljanje z gumijastimi naboji. Zlatku Ficku in Marku Jonozoviču očitajo, da sta predlagala odstrel napačnega medveda. Za povrhu se v Društvu ne ustavijo pri tej obtožbah, temveč izražajo sum, da gre za koruptivna dejanja, ko naj bi trofej željni lovci v navezi z ZGS in ARSO skupaj potvorili razloge da bi se nato izdalo dovoljenje za odvzem živali iz narave, javnosti pa naj bi sporočali dezinformacije.
ARSO pojasnjuje, da so istega dne, torej 17.julija, kot je bil podan predlog za odstrel mladiča s strani ZGS, odločbo izdali, ker je obstajala nevarnost za neposredno srečanje med medvedom in človekom. Po mnenju vodstva zavoda je tudi po tem ukrepu, ki je bil izveden 22. julija nevarnost še vedno obstajala in so predlagali še odstrel drugega mladiča in medvedke, kar je bilo naslednji dan realizirano. Pojasnjujejo, da se vedno usmrti najprej mladiče, saj bi brez medvedke ne preživeli.
Okoli predlaganih selitev medvedje družine na ARSU pojasnjujejo, da se te selitve ne obnesejo. To zagotavljajo na osnovi podatkov nameščenih sledilnih ovratnic, ki so jih v preteklosti namestili medvedom, ki so jih preselili. Taki medvedi so se vračali na območja, kjer so bili odlovljeni. Za smotrnost takih ukrepov bi morala Slovenija imeti večje neprekinjene gozdne površine.
Vsi poznamo tudi zgodbe o medvedih, ki smo jih iz Slovenije prispevali v druge evropske države, kjer so jih že iztrebili. Nekatere je doletela prav kruta usoda.
In taista Evropa nam je s pomočjo lokalne politične klientele vsilila predpis, ki lovcem onemogoča skrb za medveda, kakršne je bila ta žival deležna v preteklosti. Društva za osvoboditev živali in njihove pravice to seveda ne zanima in nisem še prebral, da bi kje povzdignili glas proti nesmiselnim državnim predpisom, ki medvede zaradi lakote silijo v konflikte s človekom. Vsa njihova dejavnost je usmerjena zgolj v direktne napade proti lovcem. Izkoristijo vsak medijsko bolj razvpit primer škode po medvedu, kakršnih je na leto okoli 200 in pihajo na dušo ljudem, ki z naravo nimajo več pravega stika.
Je od take civilne družbe mogoče pričakovati, da bo od države zahtevala ukrepanja in predpise, ki bi bili v korist tako prostoživečim živalim kot tudi ljudem na odmaknjenih področjih. Mislim, da je brez usmerjenih in usklajenih naporov lovcev in njihovih organizacij to težko pričakovati.