Osnovno o fotografiji

Predstavitev osnovnih delov fotoaparata in njihovega delovanja.

 Predstavili bomo tudi najpogostejše napake ter osnovne nastavitve, ki vplivajo na fotografijo. Tudi tu velja, da vaja dela mojstra.

Vsako kamero tvorijo ohišje na katerem najdemo optično iskalo, LCD zaslon, gumbe za nastavitve, bliskavico ter sprožilec V ohišju se skrivajo svetlobno občutljivo tipalo, zaklop, motorček za Af in cel kup elektronike. Naohišje je pritrjen objektiv, ki v sebi poleg leč skriva še zaslonko.

 

Objektiv je sistem leč, ki zbira svetlobne žarke, ki prihajajo od motiva in jih kot sliko projicira na tipalo. Je najpomembnejši del fotoaparata in za dobre posnetke je dober objektiv neizogibno potreben. Zato se pri objektivih ne splača varčevati. Najpomembnejša parametra objektiva sta svetlobna jakost (najmanjša vrednost zaslonke) in goriščna razdalja. Objektive lahko delimo po več kriterijih. Glede na goriščno razdaljo poznamo širokokotne objektive (kot zajema je širši), normalne objektive (kot zajemanja je približno enak kotu, ki se zdi človeškemu očesu normalen z ozirom na velikost in perspektivo) in tele objektive (kot zajemanja je ožji). Poznamo fiksne objektive (goriščna razdalja se ne spreminja) in zoom objektive (objektive s spremenljivo goriščno razdaljo).

Zaklop je povečini sestavljen iz lamel oz. zaves. Z njim uravnavamo koliko časa bo svetloba padala na tipalo. Ta čas imenujemo čas osvetlitve. Čas osvetlitve je čas, ko je zaklop odprt in svetloba pada na tipalo. Navajamo ga v sekundah ali v delih sekunde (30 s, 2 s, 1/30 s, 1/500 s, 1/1000 s). Torej 1/30 s je dolg čas osvetlitve, 1/1000 s je kratek čas osvetlitve. Zaklop se običajno nahaja neposredno pred tipalom.

Zaslonko si najlažje predstavljamo kot ventil, s katerim reguliramo pretok svetlobe. V fotografiji to pomeni, da z zaslonko določimo količino svetlobe, ki bo osvetlila tipalo. Zaslonka tudi vpliva na globinsko ostrino. Pri zaslonki najmanjša vrednost (f3.5) pomeni najbolj odprt položaj, največja vrednost (f22) pomeni najbolj zaprt položaj. Zaslonka se običajno nahaja v objektivu.

Zaslonka je soodvisna s časom osvetlitve. Z njima uravnavamo koliko svetlobe bo prišlo do tipala v določenem času. Ta soodvisnost je najpomembnejši del fotografske tehnike. Zaradi tega lahko v enakih svetlobnih pogojih uporabimo različne kombinacije zaslonke in časa osvetlitve ter s tem uravnavamo tudi globinsko ostrino. Ob enakih svetlobnih pogojih pomeni, da dobimo: ob najbolj odprti zaslonki (najmanjša vrednost f 3.5)- najkrajši čas osvetlitve - najmanjšo globinsko ostrino ali ob najbolj zaprti zaslonki (največja vrednost f 22)- najdaljši čas osvetlitve- največjo globinsko ostrino.

Globinska ostrina je izraz, ki pove, kako daleč v globino bo posnetek oster. Na globinsko ostrino poleg zaslonke vpliva še goriščna razdalja objektiva. Večja kot je goriščna razdalja (večji zoom- povečava) manjša je globinska ostrina. Globinska ostrina sega od približno 1/3 pred točko ostrenja do 2/3 za točko ostrenja. Na področju globinske ostrine bo posnetek oster, na področju pred in za tem pa zamegljen. Večjo globinsko ostrino želimo imeti pri panoramskih posnetkih, manjšo globinsko ostrino želimo pri portretih oziroma slikah, kjer želimo poudariti predmete.

Tretji parameter, ki vpliva na pravilnost osvetlitve je občutljivost tipala. Občutljivost tipala se ponavadi navaja v ISO številkah (100, 200, 400, 800,1600). Občutljivost tipala lahko nastavljamo. Večja kot je številka bolj občutljivo je tipalo. Žal se z večanjem občutljivosti tipala veča tudi število napak in s tem slabša kvaliteta fotografije (zato je optimalno slikati na najmanj občutljivo tipalo, ki si ga lahko privoščimo v danih svetlobnih pogojih).

Od elektronike v fotoaparatu je še najpomembnejša TTL elektronika- svetlomer, ki skrbi za to, da kamera oceni kakšna je pravilna osvetlitev tipala na podlagi svetlobe, ki se je odbila od predmeta in nato prišla v kamero skozi leče v objektivu. Na podlagi te meritve se nastavi ustrezna kombinacija zaslonke in časa osvetlitve.

Na vsakem fotoaparatu je nekaj poleg prožilca vsaj nekaj gumbov za nastavitev kamere. Tu bomo opisali najosnovnejše nastavitve. Odvisno od modela kamere nekatere nastavitve lahko najdete tudi v menu-jih kamere.

Gumb za izbiro avtomatike nam nudi več načinov fotografiranja. Glede na fotoaparat lahko nastavimo avtomatsko, polavtomatsko in ročno delovanje.

AVTOMATSKO je vsekakor največkrat izbrana nastavitev ljubiteljskega fotografa. v tem načinu delovanja fotoaparat poskrbi za vse nastavitve in po potrebi vključi bliskavico. Nastavitev je praktična za vse, ki se ne morejo odločiti, katero nastavitev izbrati.

PORTRET kot že ime pove, je nastavitev, primerna za portretiranje oseb. V tem primeru fotoaparat skrbi, da je zaslonka čim bolj odprta in s tem globinska ostrina čim manjša. Portretiramo praviloma z dolgimi goriščnimi razdaljami, da je oseba na sliki čim manj popačena (90-115mm). Bolj preprosto povedano, zoomiramo in se po potrebi odmaknemo od osebe. Posneta oseba bo na posnetku ostra, ozadje pa zamegljeno.

PANORAMA je namenjena fotografiranju pokrajine. V tem načinu delovanja daje fotoaparat prednost globinski ostrini, zato avtomatika zapira zaslonko. Pri panoramskih posnetkih želimo, da so vsi predmeti na sliki, tako v ospredju kot v ozadju, ostri. Panoramske posnetke delamo s širokokotnimi objektivi. Širokokotni objektivi imajo že zaradi konstrukcije večjo globinsko ostrino (28-35mm).

MAKRO je nastavitev, ki jo uporabimo pri fotografiranju drobnih detajlov. Pri makro fotografiji je globinske ostrine zelo malo, prav tako svetlobe. Nastavitev skrbi za optimalno kombinacijo zaslonka/čas in ostri predmete v bližini.

ŠPORT je nastavitev, ki daje prioriteto osvetlitvenemu času in skrbi, da je ta čim krajši (kratek osvetlitveni čas omogoča, da je gibajoč objekt na posnetku oster).

NOČNI POSNETEK je nastavitev, namenjena slikanju v mraku oziroma ponoči. Bodite pozorni na način delovanja bliskavice! Brez stojala bo malo uspeha.

ROČNO (M): pri tej nastavitvi vse parametre (zaslonka, čas, bliskavica) nastavimo ročno. Avtomatika je povsem izključena. Bliskavico vključimo ročno!

ZASLONKA (AV): pri tej nastavitvi sami nastavimo zaslonko, avtomatika pa določi osvetlitveni čas. Pri tem imamo kontrolo nad globinsko ostrino.

ČAS OSVETLITVE (TV): pri tej nastavitvi ročno nastavimo čas osvetlitve, avtomatika pa izbere ustrezno zaslonko.

Delovanje bliskavice pri večini fotoaparatov lahko posebej nastavimo. Bliskavico lahko nastavimo na AUTO in ANTI RED EYE (pred blisk, ki preprečuje nastanek rdečih oči), nastavimo lahko jakost bliska ali jo popolnoma izklopimo. Bliskavice, ki so vgrajene v fotoaparate ponavadi osvetljujejo tja do štiri metre v daljavo!

Pri večini fotoaparatov lahko izbiramo med različnimi načini merjenja osvetlitve. Ponavadi imamo na izbiro VEČ SEGMENTNO MREJENJE pri katerem kamera razdeli zaslon na več segmentov (npr. takih podobnih čebeljemu satovju) in iz njih jemlje podatke o osvetlitvi. SREDINSKO POUDARJENO MERJENJE pri katerem kamera jemlje podatke o osvetlitvi s celega zaslona, večjo težo pa daje tistim poljem na sredini. Pri nekaterih kamerah lahko izbiramo kateri segment naj jemlje kot sredinski. Pri TOČKOVNEM MERJENJU kamera jemlje samo del v sredini zaslona, ki ne presega 2.5 do 3.5 % vsega področja zaslona.

Izbiramo lahko tudi način ostrenja. To je lahko ročno ali avtomatično s pomočjo avto-fokusa. Pri nekaterih fotoaparatih avtomatiki pomaga ostriti infra-rdeč žarek, s katerim lahko ostrimo tudi v popolni temi. Avtomatično ostrenje se pri boljših fotoaparatih prilagaja načinu merjenja svetlobe, tako da ostri v tistem segmentu na katerem merimo svetlobo.

Zelo priročen je tudi gumb za popravek osvetlitve. Ta funkcija nam omogoča, da povečamo/zmanjšamo stopnjo osvetlitve tako, da po korakih (običajno 1/2 ali 1/3) ali zmanjšujemo/povečujemo zaslonsko št. ali daljšamo/krajšamo čas osvetlitve. Korektura osvetlitve se uporablja, kadar vemo, da nam svetlomer v kombinaciji z izbrano avtomatiko ne meri pravilno, ko so za temnim ali slabo osvetljenim objektom, ki ga fotografiramo zelo svetli predeli. Tipičen primer je fotografiranje na snegu. kjer zaradi odboja svetlobe praviloma svetlomer ne daje pravilnega podatka in je posnetek premalo osvetljen (korektura +1) ali v primeru ptice na nebu (korektura +2).

Da na svojem fotoaparatu spoznamo delovanje naštetih nastavitev je potrebno temeljito pregledati navodila za uporabo. Pri tem boste odkrili, da današnji fotografski aparati omogočajo poleg naštetih še veliko različnih nastavitev, ki vplivajo na posnetek. Če hočete, da vam bodo koristile, ko jih boste potrebovali, morate preizkusiti njihovo delovanje in njihov vpliv na posnetke.

Neostrina je najpoglavitnejši vzrok za neuspele posnetke. Tudi v kasnejših postopkih obdelave fotografije se je ne da popolnoma odpraviti. Kaj je sploh ostrina? Večina od nas je kdaj poskušala s pomočjo leče zažigati papir ali les na soncu. Samo takrat, ko so sončni žarki padli skozi lečo in se zbrali v eni točki- gorišču je papir zagorel. Malo višje ali nižje ni bilo istega učinka. Podobno se dogaja v fotoaparatu. Svetlobni žarki (slika) potujejo skozi objektiv (sistem leč), ki je izdelan tako, da jih lahko natanko izostrimo na tipalo. Če se to zaradi različnih vzrokov ne zgodi, potem slika ni ostra.

Če odmislimo napake v objektivu (le te so posledica slabe izdelave in nekakovostnih materialov, na katere lahko vplivamo le z stanjem na bančnem računu) je najpogostejši vzrok za neostrino netočno ostrenje. Lahko se nam zgodi, da sistem avtomatskega ostrenja (AF) izostri napačen predmet v ospredju ali ozadju. AF ima težave v slabših svetlobnih pogojih, pri nekontrastnih motivih, pri predmetih, ki zelo močno odbijajo svetlobo ter hitro premikajočih predmetih V teh primerih je bolje ostriti ročno. Pri hitro premikajočih motivih izostrite točko pred motivom in pritisnite na sprožilec ko jo motiv doseže.

Kot smo že govorili s pomočjo zaslonke lahko vplivamo na globinsko ostrino in s tem na potrebno natančnost pri ostrenju. Naj še enkrat povemo, da je pri odprtih zaslonkah (f3.5, f4) pas globinske ostrine ožji kot pri zaprtih (f16, f22). Na globinsko ostrino vpliva tudi goriščna razdalja objektiva. Pri širokokotnih objektivih je pas globinske ostrine veliko širši kot pri teleobjektivih, pri katerih moramo izostriti zelo natančno, da bo motiv oster. Kadar želimo pri posnetkih s širokokotnim objektivom dobiti fotografijio, kjer je ostro praktično vse, od našega nosa do neskončnosti (uporabno za panoramo, široke plane, arhitekturo, itd.) to dosežemo tako, da popolnoma zapremo zaslonko in izostrimo nekje na 2/3 kadra. Kar se zaslonke tiče, je včasih veljalo tudi načelo, da zaradi optičnih značilnosti objektivov dosežemo najboljšo ostrino takrat, ko imamo zaslonko za dve vrednosti manjšo od popolnoma odprte. Če ima npr. naš objektiv svetlobno moč f/3,5, bodo najostrejši posnetki pri f/8,0.

Izbira časa osvetlitve pomembno vpliva na ostrino posnetka, kajti svetloba potrebuje določen čas (od par minut do npr. 1/2000 sekunde), da zariše sliko na tipalo. Slika ne bo ostra, če se je v tem času premaknil motiv ali fotoaparat. Na hitrost motiva ponavadi ne moremo vplivati, zato moramo izbrati gibanju motiva ustrezno kratek čas osvetlitve. Pri gibajočih motivih (kolesar, pes v teku…)naj ne bo krajši od 1/500sec. Pri fotografiranju pazimo, da fotoaparat držimo pri miru in prožilec prožimo z občutkom Z roke ne moremo več fotografirati takrat, ko čas osvetlitve ni daljši od goriščnice objektiva, se pravi za 300mm = 1/300 sec., za 100mm = 1/125 sec., za 50mm = 1/60 sec..

Če moramo zaradi pomanjkanja svetlobe izbrati krajši čas osvetlitve si pomagamo z naslonom ali stojalom, ki mora biti težji kot naša fotografska oprema, če hočemo, da je sistem stabilen. Za proženje fotoaparata pri tem uporabljamo daljinska prožila. Pomagamo si lahko tudi s tem, da fotoaparat nastavimo v način neprekinjenega fotografiranja. Prvi posnetek bo zaradi vpliva stiskanja na prožilec in dviga zrcala (pri izjemno dolgih časih) pri DSLr kamerah stresen, naslednji pa ne. Novejši fotoaparati ali objektivi imajo vgrajene stabilizatorje slike, s katerimi lahko podaljšamo čas osvetlitve za približno dve vrednosti. Pri uporabi stojala je stabilizator slike priporočljivo izklopiti.

Na ostrino vplivajo tudi optični dodatki, predleče, konventorji in filtri. Pri nakupu pazimo, da kupimo kvalitetne izdelke. Pri uporabi optičnih dodatkov se izogibajmo fotografiranju s popolnoma odprto zaslonko.

Tudi od nastavitev občutljivosti tipala je odvisna ostrina posnetka, naj še enkrat ponovimo, da je optimalno slikati na najmanj občutljivo tipalo, ki si ga lahko privoščimo v danih svetlobnih pogojih.

Posnetek bo videti rahlo neoster (tudi če smo popolnoma natančno izostrili) v slabših svetlobnih in atmosferskih pogojih. Megla, smog, dim v zraku bodo nekoliko zabrisali ostrino predmetov. Pri tem naj opozorim še na orošeno prednjo lečo in prašne delce, ki se nabirajo na leče objektiva in optičnih dodatkov. Zato poskrbimo, da so leče vedno čiste.

Ponovimo še par nasvetov za prostoročno fotografiranje, ki ste jih že zagotovo slišali:

- Noge nekoliko narazen, drža telesa čimbolj stabilna.

- Roke čim bližje telesu, komolce naslonimo na telo.

- Fotoaparat poskusimo rajši nekako "nasloniti" na dlani, kot pa da ga stiskamo s prsti.

- Z levo roko fotoaparat podpiramo, z desno ga držimo.

- Preden pritisnemo na sprožilec, umirimo dihanje, potem vdihnemo in nežno pritisnemo sprožilec.

- Če razmere dopuščajo, se lahko usedemo in aparat naslonimo na kolena, ki jih stisnemo k telesu.

- Lahko pokleknemo na eno koleno in se na drugo opremo s komolcem.

- Uporabljamo vsa naravna in umetna stojala, ki so na voljo (drevesa, skale, lovsko palico…).

Poleg ostrine je pogoj za dobro fotografijo pravilna osvetlitev tipala. Za pravilno izbiro kombinacije časa osvetlitve in zaslonke poskrbi svetlomer v foto aparatu. Pravilno osvetljena fotografija mora biti približno tako svetla in obarvana, kot je bil motiv v naravi. Nočni posnetek mora biti temen, fotografija, posneta sredi belega dneva pa ne sme biti pretemna. Še večja napaka nastane, če posnamemo sliko tako presvetlo ali pretemno, da na najtemnejših ali najsvetlejših površinah ni nobenega barvnega odtenka. Takim slikam rečemo, da so 'prežgane'.

Zakaj so nekatere fotografije „prežgane“? Hitro smo opozorjeni, naj portreta ne slikamo proti soncu. V takšnih razmerah, povprečna osvetlitev, ki jo poda svetlomer ni pravilna. Težave nastanejo ko je v okolici motiva veliko svetlih površin, ki odbijajo veliko svetlobe (sneg, vodne površine, nebo) ali temnih površin, ki odbijajo malo svetlobe.

Danes si lahko posnetek takoj ogledamo na LCD zaslonu. V primeru, da s posnetkom nismo zadovoljni, ga ponovimo, pred tem pa izberemo ustrezno avtomatiko (plaža, sneg, luč v ozadju..), ki upošteva razmere v katerih fotografiramo. V primeru, da ne najdete za vaš motiv ustrezne avtomatike si pomagate z popravkom osvetlitve. Ta funkcija nam omogoča, da povečamo/zmanjšamo stopnjo osvetlitve. Uporabite lahko tudi možnost treh zaporednih posnetkov, od katerih fotoaparat prvega osvetli nekoliko manj, drugega tako kot pokaže svetlomer, tretjega pa osvetli močneje. Nato na zaslonu izberete najustreznejši posnetek. Če se vam zdijo motivi v bližini pretemni, jih lahko tudi sredi belega dne dodatno osvetlite z bliskavico. Programske avtomatike in popravke osvetlitve nastavite- izberite vedno z razmislekom, tako boste sčasoma pravilno izbrali brez predhodnega posnetka.

V časih analogne fotografije, ko smo fotografirali na filme so fotografi v fotolaboratorijih pri izdelavi fotografij iz naših posnetkov vedno opravili manjše popravke osvetlitve. Danes to lahko naredimo sami s pomočjo ustreznih računalniških programov. Zelo redki so posnetki, ki jih (vsaj za boljši vtis) ni potrebno malo popraviti. Tudi tu velja, da vaja dela mojstra.

Stran je avtorsko zaščitena, vse pravice pridržane © Forum-LOV
Vse vsebine so last avtorjev.

POZOR! Ta stran uporablja piškotke in podobne tehnologije.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov Več o piškotkih

VREDU

Nova zakonodaja
Spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika. Rok za implementacijo sprememb je 15. junij 2013.
Kaj je piškotek
Piškotek je majhna datoteka sestavljena iz zaporedja črk in številk, ki se naloži na računalnik  obiskovalca, ko ta prvič vstopi na določeno spletno stran. Spletni strani omogoča, da obiskovalca ob vsaki vrnitvi prepozna, s čimer pripomore k boljšemu delovanju strani in izkušnji uporabnika. Tipičen primer je denimo nakupovalna košarica. Brez piškotka bi se spraznila vsakič, ko bi spletno stran zapustili. Piškotki niso virusi, se ne reproducirajo in načeloma niso škodljivi. 
Zasebnost in piškotki
Je pa moč z njimi analizirati pomet na spletni strani, izvajati napredne oglaševalske tehnike in slediti določenemu uporabniku preko različnih spletnih strani in ustvariti njegov profil, iz katerega so lahko razvidne intimne podrobnosti njegovega življenja. V praksi to prepogosto poteka prikrito, zato v tem smislu piškotki pomenijo poseg v  zasebnost. Prav zato nova zakonodaja uporabo piškotkov omejuje. Jih ne prepoveduje, pač pa zaostruje pravila uporabe. Ključno je, da morajo biti uporabniki spletnih strani s piškotki seznanjeni in da jim mora biti ponujena izbira, ali želijo, da spletna stran na tak način spremlja njihove aktivnosti na spletu.
Nujno potrebni piškotki
Seznam vseh piškotkov, ki se lahko, ni pa nujno, pojavijo na spletnih straneh. Ti piškotki so avtomatično dovoljeni, ker spletne strani brez njih ne delujejo. Ključni so za navigacijo po spletnih straneh in zagotavljajo, da osnovni procesi spletne strani delujejo.

NAVODILA ZA NASTAVITVE PIŠKOTKOV V RAZLIČNIH BRSKALNIKIH, NAJDETE TU: http://civicuk.com/cookie-law/browser-settings 
Piškotki za analitiko
V želji po izboljšanju spletnih vsebin in storitev so lahko v uporabi orodja za spremljanje brskalnih navad posameznikov med obiskom internetnih strani, denimo Google Analytics. Taki piškotki sicer zbirajo anonimne podatke, ki gredo v analizo skupaj s podatki drugih obiskovalcev in služijo ugotavljanju kako se spletna strana uporablja.
Piškotki družabnih medijev
Ti piškotki dovoljujejo povezavo z družabnimi mediji, prijavo na spletno stran s Facebookom in omogočajo objavljanje svojih aktivnostmi na spletni strani na Facebooku, Twitterju in LinkedIna javnost seznanjate s svojimi aktivnostmi na spletu.
Youtube piškotki
Ti piškotki dovoljujejo uporabo podatkov povezanih z uporabnikovim brskanjem po Youtube.
Marketinški piškotki
Ti piškotki omogočajo ugotavljanje ali je uporabnik videl oglasno sporočilo in kdaj ga je nazadnje videl.

SEZNAM PIŠKOTKOV

Ime Piškotka Čas poteka piškotka Namen Domena
f786c1b7912c3c557d44d65c02458f86 TRAJANJE SEJE Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
_ga 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
__utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
id 2 LETI Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_drt_ TRAJANJE SEJE Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmv 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
PISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
BEAT 2 URI Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
HSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
NID 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
OTZ 1 MESEC Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
PREF 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SAPISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
__jwpusr 1 DAN Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
PREF 10 LET Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
reg_ext_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_gate TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
use_hitbox TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube
VISITOR_INFO1_LIVE 8 MESECEV Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
cookieAcceptanceCookie 27 LET Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
YSC TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube