Mrtva področja v oceanih

Ali lahko vpihavanje kisika oživi mrtva področja oceanov?

Morska mrtva področja (dead zones) so tragično ogledalo človekovega onesnaževanja svetovnih morij. To so področja zasičena z odpadnimi snovmi predvsem poljedelskega, industrijskega in komunalnega izvora, torej škropiv, industrijskih odplak in kanalizacije.

Gre predvsem za onesnaženje z dušikom in fosforjem, ki stimulirata prekomerno rast morskega rastlinstva in alg, ki porabijo ves razpoložljiv kisik in zato pogine ves preostal morski živelj.
Število takih mrtvih con narašča, trenutno naj bi jih bilo že čez 530 in zavzemajo preko 246 000 kvadratnih kilometrov. Nekateri znanstveniki pravijo, da bodo prihajajoče klimatske spremembe stanje še znatno poslabšale.
Znanstveniki na Švedskem preizkušajo idejo s katero bi takim conam povrnili življenje. V globine Baltskega morja naj bi s pomočjo napredne tehnike včrpavali manjkajoči kisik. Baltsko morje je pretežno zaprto področje, kjer se odpadne snovi, ki so se začele nabirati v preteklih 60. letih naraščajočega človekovega onesnaževanja, težko odplavljajo v odprte vode.
Morsko dno je večini ljudem nepoznano področje, zato je v razmišljanjih o onesnaženju zelo zapostavljeno, saj mislijo, da tam ni življenja.

Baltske dežele so začele razmišljati kako poleg kemične nevtralizacije onesnažujočih snovi še rešiti ta pereči problem. Švedska vlada se je odločila podpreti raziskave kako z vetrnimi turbinami vpihavati kisik v globine Baltika.
Vendar se vsi ne strinjajo s takimi postopki. Švedski profesor Daniel Conley pravi, da so to nevarne hitre rešitve, ki imajo lahko neželene škodljive posledice in lahko popolnoma spremenijo ekologijo morja, povzročijo dvig strupenih usedlin iz dna, dvignejo temperaturo vode in vplivajo na različne vrste morskih živali in njihovo interakcijo.
Testirajo tudi uporabo klora kot se uporablja pri obdelavi pitne vode, da bi povzročili posedanje škodljivih snovi na dno. Z novo kemikalijo bi se lotili obstoječih.
Conley poziva, naj se denar za to negotovo eksperimentiranje raje porabi za zmanjšanje virov onesnaženja na kopnem. Baltske dežele, oz. Njihova politična vodstva so očitno tudi bolj naklonjena hitrim političnim rešitvam velikih problemov, ki bi prinašala nove posle kot premišljenim korakom in čim manjšim posegom v okolje.