Zeleno, ki ga Slovenija ne vidi zeleno

Različni pogledi na trajnostno rabo

V petek, 10. maja.2013, je bil v spletni izdaji dela objavljen članek o problematiki trajnostne rabe naravnih virov, v katerem se dotaknejo tudi izkoriščanja naših gozdov. Trditve direktorice Fit medie so bile različno sprejete in zanimivo je prebrati mnenja članov Dinaricum pogovorne skupine

Zeleno, ki ga Slovenija ne vidi zeleno
Vanesa Čanji, direktorica Fit medie in projekta Zelena Slovenija, o kratkovidnih okoljskih odločitvah: http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/zeleno-ki-ga-slovenija-ne-vidi-zeleno.html

Izvleček:
Evropska komisija ocenjuje, da lahko močna rast v sektorju energije iz obnovljivih virov do leta 2030 ustvari več kot tri milijone delovnih mest. »Žal v Sloveniji ni sistematičnega pristopa k spodbujanju razvoja do okolja prijaznih tehnologij, izdelkov in storitev. Sprejemajo se celo kratkovidne ali ozko interesne odločitve, ki so za nacionalno ekonomijo škodljive,« pravi Vanesa Čanji.

Zelene tehnologije in izdelki v EU dosegajo visoko rast, v Sloveniji pa ni tako. Zakaj, smo odkrivali z Vaneso Čanji iz celjske Fit medie, ki danes v Ljubljani pripravlja forum o trajnostnem razvoju, tudi z evropskim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom.

Drugi, ne toliko neznan primer je neizkoriščen potencial lesa kot strateške surovine Slovenije. V slovenskih gozdovih znaša letni prirast več kot devet milijonov kubičnih metrov lesa kot obnovljive surovine. »S trajnostnim in sonaravnim načinom gospodarjenja bi lahko na leto posekali 6,5 milijona kubičnih metrov lesa, pa ga samo 3,9 milijona kubičnih metrov. Obenem les izvažamo, lesnopredelovalna panoga pa propada. Treba je vedeti, da se v urejeni verigi vrednost lesa od gozda do končnega izdelka poveča za več kot stokrat. V državah, ki so v tem pogledu bolj razvite, vsakih sto kubičnih metrov predelanega lesa predstavlja eno novo delovno mesto. Pri nas pa se je v dvajsetih letih število zaposlenih v gozdno-lesni verigi s 40.000 zmanjšalo na 15.000,« pojasnjuje Čanjijeva.

Komentarji:

Fraza trajnostni razvoj postaja vsak dan večja floskula. Ko jo servirajo z ekonomijo, delovnimi mesti in razvojem, izgleda, kot da je narava edina ovira do nirvane.

Aha, Natura 2000 je katastrofa, brez tega bi se lahko čudovito "trajnostno razvijali"... ah, nemarna naravovarstvena zakonodaja, zaradi nje ne moremo preiti iz zelenega v ultrazeleno... ehm, "trajnostno zeleno". Pa polovico premalo lesa posekamo!!!! "»S trajnostnim in sonaravnim načinom gospodarjenja bi lahko na leto posekali 6,5 milijona kubičnih metrov lesa, pa ga samo 3,9 milijona kubičnih metrov." Me zanima reakcija gozdarjev, saj smo med redkimi državami, kjer že več kot stoletje ni golosekov in se gozdarji trudijo z gozdom upravljati sonaravno. Zanimivo je slišati takšno oceno od nekoga, ki ima v imenu svoje firme "media" in očitno zelo poslovno naravnanost. Torej po njenem, gozd = les = delovna mesta = nirvana (nekako me spominja na Stalinovo elektrifikacija + industrializacija = komunizem).

Zanimivo, kaj vse se prodaja pod "zeleno".
LPB

 

No, ta zadeva z neizkoriščenim lesnim potencialom načeloma niti ni napačno zapisana. V preteklosti je bil v Sloveniji eden od ciljev gozdarstva kopičenje lesnih zalog (lesne mase v gozdu), zato se je sekalo precej manj lesa kot pa ga je priraslo. Lesne zaloge so sedaj blizu ciljnim (pri katerih gozd trajno najboljše funkcionira in optimalno prirašča), zato ni sporno to, da bi se sekalo več kot se je v preteklosti. To seveda ne pomeni golosekov, temveč nadaljevanje sonaravnega malopovršinskega gospodarjenja z gozdom. Kaj bi to lahko pomenilo za lesno gospodarstvo pa so v Delovem članku dobro razložili naši profesorji na gozdarstvu (http://www.delo.si/arhiv/gozdarstvo-na-razpotju-razvojni-zagon-ali-razkroj.html):

"Posek v slovenskih gozdovih se povečuje. Zaradi akumuliranih lesnih zalog in naraščajočega pomena zelenega gospodarstva bo v prihodnjih letih lahko še večji, kar je pomembno izhodišče za oživitev in razvoj domače lesne industrije. Velike so možnosti za izboljšanje kakovosti sortimentov, še večje so rezerve v gozdno-lesni verigi. Primerjave z nekaterimi srednjeevropskimi deželami, na primer z Bavarsko, namreč kažejo, da bi bilo mogoče število delovnih mest in ustvarjeni prihodek v gozdno-lesnih verigah nekajkrat povečati."

Mišljeno je predvsem optimalno delovanje v smislu lesnoproizvodne funkcije, kar je izmerljivo. Če hočemo gozd trajno izkoriščati za pridobivanje kakovostnega lesa, je potrebno imeti določeno površino/količino mladega, srednje starega, odraslega... gozda. Ob upoštevanju kakovosti naših rastišč, drevesne sestave itd. so gozdarji izračunali kolikšna naj bo povprečna količina lesa na hektar, ki omogoča sečnjo lesa, ki po količini in kakovosti daje največ in hkrati ne ogroža trajnosti gozda. V preteklosti so bile lesne zaloge slovenskih gozdov zaradi prekomernega izkoriščanja (v obdobju pred načrtnim gospodarjenjem z gozdom) prenizke, zato se je pretekla leta/desetletja sekalo bistveno manj lesa kot ga je priraslo. Danes so lesne zaloge v povprečju v Sloveniji dosegle ciljno vrednost in se bo lahko v prihodnosti sekalo nekoliko več. To pa ne pomeni, da se bo gozd prekomerno izkoriščal! Vsaj ne dokler bo zato z načrti skrbela profesionalna javna gozdarska služba.

Matija

 

Ampak lesnopridelovalna funkcija je le ena od funkcij gozdov. Ali ni preozko gledano, da se pri določanji 'optimalnega delovanja' gozda gleda le na to? Načeloma naj bi bile ostale (npr. ekološka, estetska, rekreativna itd.) funkcije enakovredne pridelavi lesa.

LP,
Miha

 

Pozdrav vsem

Se sprašujem isto kot Miha…

V zvezi s sečnjo mi še nekaj (poleg ostalega) ne da miru. V zadnjem času opažam, da se seka praktično brez prestanka, skozi celo leto in v vseh vremenskih pogojih (poudarjam, da gre za moje povsem laično opažanje). Razmočena tla se pod težko mehanizacijo udrejo tudi po pol metra globoko in občutek mi pravi, da to za gozd ni dobro. Mi lahko prosim kdo pojasni, v katerih sezonah in v kakšnih pogojih (sušno obdobje/deževje) je sečnja optimalna in najmanj škodljiva za gozdni ekosistem in zakaj?

Lp, Maja

 

Nekako sem pričakoval komentar glede ostalih funkcij gozda... :-) V našem gozdarstvu se vsaj pri načrtovanju enakovredno upoštevajo vse funkcije, torej tudi ekološke in socialne. Kar sem napisal ne gre na škodo teh funkcij. Pri optimalnem delovanju v smislu zagotavljanja lesnoproizvodne je med drugim pomembna višina lesne zaloge, optimalno delovanje drugih funkcij pa se zagotavlja preko drugih vzvodov. Pri načrtovanju v gozdarstvu se za vsako območje določi katera funkcija je prioritetna in če je npr. prioritetna biotopska funkcija (npr. okolica rastišč divjega petelina) se pri določanju ukrepov v gozdu tej funkciji daje prednost pred ostalimi, npr. proizvodnjo lesa.

Načeloma je sečnja najmanj škodljiva v obdobju izven vegetacije, ker takrat nastane najmanj poškodb stoječega drevja in ostale vegetacije. Vendar pa lastniki, ki imajo veliko gozda (med drugim država) pač ne morejo sečnje izvajati samo pozimi, sploh pa ne v taki zimi kot je bila letošnja. Z vidika poškodb tal se sečnja ne sme izvajati kadar so tla razmočena. Na občutljivih (vlažnih) terenih zato gozdarji praviloma predpišejo, da se sečnja in spravilo lesa lahko izvajata samo kadar je teren suh oz. so tla zmrznjena. Je pa vprašanje kako se lastniki/izvajalci držijo teh predpisov. Problem je predvsem pri podjetjih, ki imajo koncesijo za sečnjo v državnih gozdovih, ki imajo nenehno odprta delovišča in ki morajo za nemoteno proizvodnjo vse vnaprej splanirati, potem pa pride dež...ali pa so zaradi dolgega trajanja snežne odeje (kot npr. letos!) v zaostanku z delom...

LPM

 

Večinoma me s svojimi komentarji spominjate na dejanja mojega rajnkega starega očeta, ki sicer ni bil ne vem kako študiran, a je imel  vest in bolj malo pohlepa. Točno se ne spomnim, ampak verjetno je s pomočjo gozdarja lepo skrbel za gozd in je očitno kar dobro vedel, kolikšen je optimalni posek in kdaj se seka. Ekonomski vidik je kmetiji nekaj dajal, brez dvoma, verjetno pa pa on sam ni kaj dosti vedel o socialnem in ekološkem vidiku. To je prišlo samo od sebe. In tako je bilo še na marsikateri kmetiji, če ne na večini. Potem pa se je v naših krajih (in širše) razlezel vir vsega zla, pohlep, in zdaj si o tem dopisujemo med seboj.

Nekaj zdravega razuma se je, kot kaže, v naših krajih še ohranilo in upam, da se bo ta razum zapisal v nek, recimo temu, program, ki se bo, če ga bomo tozadevno občutljivi dobro podprli, enkrat prenesel v zakon, ki bo nadomestil sedanjega.

...
Lp, Milan