Kako deluje populacija volkov 2.del

Regulacija številčnosti pri volkovih

Ker volkovi nimajo naravnega sovražnika, ki bi nadzoroval njihovo številčnost, se je skozi evolucijo razvil sistem samoregulacije. Ta preprečuje, da bi se volkovi tako namnožili, da bi si iztrebili lasten plen, saj bi drugače tudi sami izstradali. Samoregulacija deluje na principu teritorialnosti. Vsak trop namreč srdito brani svoj teritorij in z njega prežene ali celo ubije vsakega volka, ki ni član njihovega tropa.

To se je dobro pokazalo v številnih študijah, ko so s telemetričnimi ovratnicami spremljali volkove iz različnih tropov. Tudi pri nas je raziskava pokazala, da se teritoriji sosednjih tropov med seboj izključujejo oziroma se le malenkostno prekrivajo na robnih delih. Na ta način si volkovi zagotovijo, da je njihov trop vedno edini, ki lovi na svojem teritoriju, in na ta način si zagotavljajo trajnostno rabo svojega plena. Velikost svojega teritorija (pri nas ti v povprečju merijo okoli 40 000 ha) prilagajajo gostoti plena – v splošnem, kjer je več divjadi, imajo manjše, kjer je plena manj, pa večje teritorije. Zaradi tega ni presenetljivo, da tudi na območjih, kjer človek ne posega v populacijo volkov, ti ne iztrebijo svojega plena in se tudi ne prenamnožijo. Omejujeta jih namreč prostor in lasten nadzor svoje populacije.

To razumevanje teritorialnosti je bistveno za pravilno razlago opažanj na terenu. Pogosto namreč lahko v istem lovišču opažamo npr. po šest volkov, po štiri, po tri, po dva in še nekaj ločenih posameznikov. To se potem včasih razlaga, kot da na istem teritoriju živi več različnih tropov volkov. Vendar kot so sedaj potrdile tudi genetske analize vzorcev iztrebkov, urina in sline iz slovenskih lovišč, gre v resnici za en in isti trop, v zgornjem primeru šestih volkov. Le da ti volkovi niso ves čas skupaj in se pogosto razdelijo, tako da gredo včasih po trije in trije skupaj, včasih po štirje in dva, pogosto pa se za nekaj ur ali dni od tropa loči tudi kakšen posameznik. To so pokazali tudi podatki iz telemetrije, ko so raziskovalci iz istega tropa spremljali po več živali hkrati. Še posebej v poletnem času so volkovi iz istega tropa skoraj bolj pogosto ločeni, kot pa vsi skupaj. Nasprotno pa se trop drži bolj skupaj pozimi, v času parjenja, ko morajo intenzivno označevati svoj teritorij in ga braniti pred morebitnimi vsiljivci.

Videli smo že, kako volkovi nadzorujejo število tropov v prostoru. Kako pa poteka samonadzor številčnosti volkov znotraj tropa, glede na to, da se praviloma vsako leto skotijo novi mladiči? Izkazalo se je, da tudi znotraj tropa volkovi omejujejo svojo številčnost, in sicer tako, da morajo najstarejši mladiči trop zapustiti, ko številčnost tropa preseže določeno mejo. Velikost tropa je odvisna predvsem od velikosti glavnega plena. Pri nas je glavni plen predvsem jelenjad (oziroma na Primorskem tudi divji prašič) in tropi so večinoma veliki 2—10 volkov, medtem ko so v tujini na območjih, kjer lovijo predvsem lose ali bizone, tropi lahko tudi po trikrat večji.