Divjad – žrtev prosto spuščenih psov
Zaradi lakote, mraza in s tem povezane izčrpanosti je divjad pozimi lahek plen prosto spuščenih psov.
Visoka snežna odeja, sonce, snežinke, ki se vrtinčijo po zraku. Zima. Za nekatere prijeten, za druge spet usoden letni čas.
Divjad je v tem letnem času še posebej izpostavljena. Poleg lakote, mraza in s tem povezane izčrpanosti je lahek plen prosto spuščenih psov. Po podatkih lovskega informacijskega sistema Lisjak za obdobje 2006 - 2010 za posledicami pasjih zob vsako leto pogine od 1.000 do 1.600 divjih živali. Letos do 4. decembra so psi pokončali 919 kosov srnjadi, 15 lisic, 11 kosov jelenjadi, 8 jazbecev, 7 gamsov, njihovo statistiko pa dopolnjujejo še poljski zajci, kune, mufloni, damjaki in celo divji prašiči. Zavedati se moramo, da so tu zabeležene le živali, ki so najdene in zato evidentirane. In koliko je takih, za katere sploh ne vemo. Poznavalci pravijo, da je številka še nekajkrat višja od uradne statistike.
Za mnoge pse se prav v tem času začno roparski pohodi po gozdovih. Visoka snežna odeja in tanko poledenela skorja onemogoča normalno gibanje divjadi, saj je oblika stopal srnjadi in jelenjadi precej drugačna od pasje. Mnogokrat poledenela skorja že drži pse na površini snežne odeje in jim tako omogoča hitrejše gibanje, srnjad in jelenjad pa se ob vsakem koraku pogrezne globoko v sneg. Za psa je tako nemočna divjad kaj lahek plen. Pogosto pa pri tem ni na delu le en pes, temveč se prosto spuščeni psi (sploh, če se med seboj poznajo) združujejo v organizirane »tolpe«, ki sistematično zasledujejo, lovijo in navadno tudi ulovijo preganjano žival.
Celoten članek na pticarji.si