Odgovor ministrstva na zahteve po moratoriju
Ministrstvo je odgovorilo na zahteve po moratoriju oz. proteste ob zadnjih dogodkih.
Sicer še neuradno (uradna verzija se predvideva danes) je iz ministrstva MKO prišla informacija o končni verziji Pravilnika o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave, ki po predlogu Zavoda za gozdove predvideva odstrel 10 volkov, po predlogu Zavoda RS za varstvo narave pa osmih in je v zaključni obravnavi.
Sporočili so, da bo glede na razprave in raziskave kvota odstrelov volkov nižja, prav tako pa naj bi končna verzija pravilnika vključevala tudi določila, ki bodo omejevala možnost razbitja socialne strukture tropa.
„Lovna doba se tako začenja po paritvenem obdobju, mesec dni kasneje kot doslej, torej marca in ne februarja. Volkulja, ki vodi mladiče, poležene v istem letu, se ne lovi. V primeru, da število odvzetih spolno zrelih samic doseže 50 odstotkov celotno načrtovanega odvzema, se smatra kot da je načrtovani odstrel izpolnjen in se zaključi,“ pravijo na ministrstvu.
Iz ministrstva so sporočili še, da bi lahko bil Akcijski načrt upravljanja populacije volka v Sloveniji, ki bi moral biti sprejet že pred letom dni, brez posebnih zapletov pri medsektorski in javni obravnavi, sprejet proti koncu letošnjega leta ali v prvem tromesečju naslednjega.
Glede na to, da se novo obdobje začne s 1. 10. 12, načrtujejo, da bo pravilnik objavljen 28. 9., da ne pride do vmesne časovne vrzeli.
Akcijski načrt so interno obravnavali in uskladili s predvidenimi finančnimi možnostmi. V naslednjem tednu je sklican sestanek strokovne skupine, ki bo obravnavala te uskladitve. Sledili bosta medsektorska in javna obravnava ter postopek sprejema na vladi. Če ne bi bilo posebnih zapletov, je možen sprejem proti koncu letošnjega leta ali v prvem tromesečju naslednjega.
Ob tem je smotrno izpostaviti tudi stališče projektne skupine Slowolf o odstrelu volkov:
"Po našem mnenju odstrel volkov ni nujno v nasprotju s prizadevanji za dolgoročno ohranitev populacije volkov in ob pravilnem načrtovanju ne ogroža slovenskega dela populacije volkov. Potrebno se je zavedati, da ohranjanje živalskih vrst ne pomeni enako kot popolna zaščita in varovanje vseh osebkov v populaciji. Trajnostni lov in lovstvo na splošno imata v Sloveniji dolgo tradicijo in še danes pomembno prispevata k naravovarstvu in soobstoju ljudi ter prostoživečih živali. Vendar mora biti poseganje v populacije zavarovanih živalskih vrst načrtovano tako, da se v čim večji možni meri preprečujejo negativni učinke lova in povečujejo tisti učinki, ki prispevajo k doseganju namena, zaradi katerega je bil odstrel odrejen."