Reja živali in divja paša

To ni divja paša, da se spusti ovce na plano, potem pa pobira denar

Lovstvo pozna problem povračanja škod po divjadi, ki jih le ta povzroči na kmetijskih površinah. Zato se z biotehničnimi ukrepi in odstrelom trudimo, da so te minimalne in tako lahko sredstva pridobljena s prodajo divjačine vračamo nazaj v naravo. Nekateri pa očitno razmišljajo, da smo lovci in država na svetu zato, da bomo nenehno plačevali odškodnine, oni pa na področju preventive ne bi nič storili. A so tudi med rejci izjeme.
Eden njih, Andrej Sedmak rejec 120 glave črede ovac in drugih živali, recimo poudarja, da se napadi volka pojavljajo le na neurejenih kmetijah in da je kmet dolžan kot dober gospodar svoje živali ustrezno zaščititi. On sam ima čredo v električni ogradi, med ovcami pa tudi ovčarske pse kar čredo uspešno ščiti pred napadi volkov. Poudaril je, da ni prav, da se ovce na divje pase, se jih izpusti, potem pa zahteva denar.

Je pa med kmetovalci še vedno preveč takih, ki se le pritožujejo, da je država preskromna z odškodninami in jim ni jasno, zakaj morajo sami poskrbeti za zaščitna sredstva in varovanje.

Zakaj je tako so na okrogli mizi, ki jo je v Muzeju vojaške zgodovine pripravilo društvo podeželske mladine, kmetje poslušali s strani strokovnjakov in predstavnikov lovcev.

Marko Udovič Predsednik notranjskega lovsko upravljavskega območja je kmetom razložil, da se motijo, ko zahtevajo povečano krmljenje prašičev v gozdu, saj bi to privedlo do še večje populacije. Prašiče se krmi le za privabilo pri lovu in deloma za odvračanje od poljščin in pomoči živali v kritičnih časih kot je letošnja zima in lansko poletna suša.

Da se populacija divjega prašiča zelo povečuje je potrdil Vladimir Dekleva iz Postojnske enote Zavoda za gozdove in povedal, da so letos upravljanje z divjim prašičem temeljito analizirali in podal trend odstrela in tako nazorno prikazal širjenje te inteligentne živalske vrste. Nekoliko v tolažbo kmetom je mogoče njegovo predvidevanje, da se trend hitrega povečevanja populacije prašiča letos umiril in padel na povprečno stanje zadnje petletke. Bo res tako?

Za škodo po volku pa je poudaril, da se redno pojavlja pri tistih rejcih, ki imajo črede na velikih in razpršenih površinah in tako ne poskrbijo za zaščito.

Na že omenjene pritožbe rejcev o prenizkih in premalo odškodninah je Rok Černe iz skupine SloWolf pojasnil, da te niso rešitev, saj je potrebno delovati preventivno in da je potrebno kmetije in pašnike zavarovati z ustrezno prakso, kar pomeni dovolj močno električno ogrado s stalno napetostjo in prisotnost pravilno vzgojenega pastirskega psa.

Njegove besede je kot sem že na začetku zapisal potrdil tudi rejec 120glave črede, ki te ukrepe uporablja. In to je edina prava pot.

Kot lovec bi na to tematiko imel tudi sam pripombo napram državi. Le ta je namreč nedolgo nazaj sprejela akt s katerim lastnikom kmetijskih površin za zaščito predpisuje dokaj stroge varovalne ukrepe z detaljnimi tehničnimi opisi varovalnih ograj. A to velja le za površine izvzete iz lovnih površin, kjer sama izplačuje odškodnine. Za površine na lovnih površinah ta akt ne velja in lovci moramo plačevati odškodnine, čeprav so lastnikove zaščite daleč pod standardi ki jih v omenjenem aktu za nelovne površine predpisuje država.