"Lovce nujno potrebujemo"

Dolores Čarga je prva ženska v Sloveniji, ki so jo izbrali za predsednico lovske družine.

"Da ima lovstvo v Sloveniji negativno podobo, je predvsem posledica nevednosti," je prepričana Dolores Čarga. Krivdo za to pripisuje samim lovcem, ki pozitivne plati dejavnosti premalo predstavljajo v javnosti.

Vir: http://bam.vecer.com/portali/7dni/v1/default.asp?kaj=2&id=5537684

"Človek že vrsto let neodgovorno posega v naravo, v življenjski prostor divjadi in ji s tem omejuje normalne razmere za preživetje. Zgodi se torej, da je poseg človeka, stroke, skoraj neobhoden," razloži svoj pogled na odstrele.

Zgodba s Triglavskim narodnim parkom, kjer je odstrel divjadi prepovedan, ji veliko pove. "Na ta račun so se močno razpasle gamsje garje, bolezen, zaradi katere vsako leto pogine več sto živali. In to v velikih mukah. V naravi zaradi takih in drugačnih vzrokov namreč ni več naravne selekcije, zato mora vmes poseči človek." Tiste, ki kritizirajo to početje, bi vprašala, kako so pripomogli k temu, da bi divjad našla svoj mir. Pravi,da so pogosto so najbolj glasni tisti, ki vozijo z avtomobili po gozdnih cestah, ki v naravi prirejajo piknike, glasne veselice in za seboj puščajo gore odpadkov."

Skrb za divjad

Na Biotehniški fakulteti že dober mesec zaposlena kot raziskovalka in se pravkar pripravlja na začetek podiplomskega doktorskega študija. Mlada je in zagnana ljubiteljica narave ter tudi dobro strokovno podkovana. Na lovstvo gleda na svoj način. Predstavlja ga kot del organizirane skrbi za divjad in varovanje narave, v katero človek že dlje časa grdo posega.

Že od otroštva je ljubiteljica narave in živali, v lovske vrste pa jo je pripeljal prijatelj. Ženske v tej zvrsti še orjejo ledino, jih je pa vedno več, ki so pripravljene podirati stereotipe in dokazati, da lov ni rezerviran zgolj za moške. "Včasih mi lovci rečejo, da so sedaj, ko imajo žensko v svojih vrstah, vsaj ljudje," se nasmehne.

"V Lovski družini Tolmin je lov tradicionalna dejavnost z dolgoletno tradicijo. Prav lovcem gre zahvala, da so mnoge stezice in senožeti v hribih očiščene in pokošene, da divjad pozimi ne strada, saj jim redno polnijo krmišča. Poskrbijo pa tudi, da kmetom v tolminskim hribih ostane vsaj nekaj težko prigaranega pridelka." Pove, da so jo lovci medse lepo sprejeli. "Zavedam se, da kot predsednica ne bom premikala gora, a kljub temu želim med člane vnesti korektno in etično obnašanje tako do sočloveka kot do divjadi, povečati skrb za ekologijo in varovanje narave, kot tudi nadaljevati delo na strokovnem področju, ki so ga začeli že moji predhodniki."

Najprej etika

Seveda se tudi sama včasih odpravi na lov, a je pri tem, poudari, etika na pravem mestu. "Danes lov ni več dejavnost, ki ti omogoča preživetje, danes je to zgolj dejavnost, ki pomaga, da bo v naravi ponovno vzpostavljeno ravnovesje, ki ga je porušil prav človek." Je pa lov tudi priložnost za druženje. "Lovci veliko pozornosti posvetimo družabnosti bodisi na skupnih lovih, na srečanjih s pobratenimi lovskimi družinami ali na udarniških akcijah, ki se začenjajo prav v tem času. Poti, ki jih očistijo lovci, uporabljajo tudi planinci, sprehajalci, turisti in domačini. In treba je kositi. Veliko je namreč senožeti v hribih, ki bi bila brez udarniških akcij lovcev že davno zaraščene, prav senožeti pa predstavljajo življenjski prostor divjadi. Košnja pa pomeni tudi pripravo krme za zimo."

Vedno večja skrb za divjad je še posebej izpostavljena v zadnjih letih, ko enote Zavodov za gozdove pripravljajo gojitveno-upravljalske načrte, na osnovi katerih vsako leto določajo število divjadi za odstrel. Sicer pa lovci za razliko denimo od ribičev, ki lahko tri ulovljene ribe odvzamejo, uplenjene divjadi ne smejo zadržati zase, ampak jo morajo odkupiti.

Magisterij o lovstvu

Nova predsednica je enoletni magistrski študij varstva okolja opravljala v Veliki Britaniji, kjer je magistrirala iz teme Inovacije in načrtovanje v lovstvu. Tam je ob predstavitvi slovenske lovske dejavnosti vzbudila veliko pozornosti. "Vsi so bili izjemno presenečeni, ko sem jim razložila, da v Sloveniji divjad ni last lastnikov zemljišč, ampak da z lovišči upravlja država. To je za njihove razmere to nekaj popolnoma nelogičnega." V Angliji namreč veljajo stroga pravila, ki varujejo zasebno last zemljišč. "Bog ne daj, da bi kdo brez dovoljenja ali povabila stopil na zasebno zemljišče, tam nabiral zelišča, gobe, cvetje ali streljal divjad," pravi Dolores. Prav to pa je gotovo eden izmed razlogov, da je populacija divjadi izjemno siromašna, saj ni nadzorovanega in načrtnega odstrela. "Zame je bila Anglija dokaj zanimiva izkušnja, a kljub temu sem bila ponosna, da prihajam iz države, kjer je skrb za naravo in divjad na izjemno visokem, morda celo zavidljivem nivoju."

Dolores Čarga zdaj dela na evropskem projektu Hunt, ki se ukvarja z raziskovanjem organiziranosti lovstva v evropskih državah od Skandinavije do Grčije. Na podlagi izsledkov bodo proučili različne vzorce organiziranosti, ki bodo kasneje služili kot dobra podlaga tistim državam, kjer jim te stvari šepajo. Prepričana, da je lovstvo v Sloveniji organizirano na takšnem nivoju, da nas bodo lahko posnemale tudi druge države.

Carmen Leban

op. ur.:
Svoje delo na našem portalu Dolores začenja predstavljati v področju predstavitev:
Dolores Čarga, namerava doktorirati iz lovstva