Odziv na uvodnik v Lovcu št. 10/2010

Prispevek za glasilo LZS Lovec kot odgovor na uvodnik "Bila je priložnost ali  kultura za klobukom".

Tega je v 10. številki Lovca spisal predsednik komisije za lovsko kulturo Marjan Fortin

Kdaj pa kdaj se zgodi, da pridem domov ravno takrat, ko na enem izmed TV programov naletim na novice. Vse je udarno, tam so nekoga pretepli, tam je umrl.....skratka vse najslabše, nič dobrega niso našli tistega dne, ali pa novinarji dobrih stvari sploh ne iščejo. Takšen pristop je na nek način logičen, samo krvava zgodba je dobra novica za medije in podobno. Ampak to so že druge zgodbe. Ko pa odprem glasilo Lovec, ki je doživel 100 let, na prvih straneh ne pričakujem črnih novic, osmrtnic, obsodb brez dejstev in podobnih rumenih novic. Pričakujem, kot verjetno tudi večina ostalih mož v zelenem, uvodnik v katerem bom prebral pozitivno razmišljanje in kaj je bilo dobrega storjeno na posameznem področju v lovski organizaciji. Skratka, ko berem uvodnik, mi mora biti toplo pri srcu, biti moram ponosen na to, da sem lovec, dobiti moram še več elana za to, da bo moja organizacija in s tem tudi sam napredovala, šla proti novim uspehom. Pričakujem tudi, da bo  kolona v rumenem na desni strani uvodnika podobna, brez temnih odtenkov.

To je le moje osebno mnenje, saj na uredniško politiko predsednik LZS nima vpliva, da ne bo kdo mislim, da jo ima. Sistem slovenske lovske organizacije je postavljen tako, da je nima in tudi ni razloga, da bi jo imel. Ali pa bi jo morda moral imeti, kar je stvar druge debate, nikakor pa ne tega sestavka.

In ker želim, da je uvodnik nekaj toplega, prosim, da ta moj prispevek naj ne najde mesta v uvodniku, pač pa nekje na ostalih straneh. Pa tudi istočasnega odgovora na moj prispevek ni potrebno objavljati v tej številki. Kot lovec, kod eden tistih, ki plačamo 55 evrov na leto, pričakujem, ne glede na to kaj uredniški odbor reče o meni, da je uvodnik predvsem dobrodošlica bralcu. Če me bo kdo skušal prepričevati drugače, me naj prepričuje na vseh drugih straneh, nikakor pa ne v uvodniku.  

Omenjeni uvodnik me sploh ne bi motil, če bi bil »tarča« jaz sam, vendar sem iz vsebine razbral, da avtor »pljuva po LZS«. Da kdo to dela na moj račun, me niti toliko ne moti, včasih se da iz tega tudi kaj naučiti. Moti pa me, in to zelo, da pri trditvah nikjer ne najdem vsaj kakšen argument ali navedbo, zakaj nekaj navaja in zakaj. Trditve so nametane, brez logičnega vrstnega reda in pri marsikateri trditvi tako sam kot verjamem tudi ostali bralci, sploh ne moremo ugotoviti, zakaj jo je avtor navedel, kaj je želel z njo povedati. Pričakovanje, da bi avtor navedel kakšno konkretno idejo ali rešitev, je očitno preveliko. No, da se popravim, ena rešitev pa je le navedena, to je odstop predsednika zelo pomembne komisije.

Ne želim govoriti nevezano, da ne bom tako ustvaril podoben članek, kot je ta,  na katerega odgovarjam, osredotočam se le na pomembne stvari.

Avtor meni, da je vodenje LZS povsem zastarelo in neustrezno, pri čemer govori o sestavi 33. članov UO LZS, da so mesečni sestanki vprašljivo produktivni, saj se čas namenja pregledu zapisnikov in da so zagotovo dragi. Avtor očitno ne ve ali pa noče vedeti, da sestavo članstva UO določajo Pravila in da je za sprejem sklepov potrebno, da je sklep potrjen z večino glasov prisotnih članov. Kolikor vem, je bil avtor članka (v mojem mandatu) na seji UO prisoten le enkrat. Kaj je bilo obravnavano na sejah UO, kako je bilo odločano in koliko je bilo gradiva, pa ima možnost videti sleherni član na spletni strani LZS v zavihku »dokumenti«. Nihče, ki sedi na sejah, ne sedi tam zaradi mene, ampak sedi tam zato, da odloča o bodočnosti lovstva. V tem trenutku se ne opredeljujem o tem, kolikšna naj bi bila sestava UO, vedeti  pa je potrebno, da predsednik daje smer in tempo dela. Moj glas ali glas predsednika LZS je vreden enako kot od slehernega drugega člana UO in to je »en glas«.

Očitek avtorja, da člani UO samo sedijo tam, bi lahko vzel že kot žalitev za člane UO. Glede stroškov pa bi lahko avtor kaj zasledil pri letnem poročilu o delu LZS za leto 2008. Kljub bistveno večjemu številu sej UO kot v letu 2007, smo za to porabili manj sredstev. 

Pobude in predloge sklepov komisij člani UO obravnavajo na sejah, če te seveda dobijo od komisij. Aktivnosti komisij morajo biti planirane v letnem načrtu, biti morajo v okviru finančnega načrtu, finančni načrt in program dela pa morata biti potrjena in to je to. Tu ni govoru o posluhu, ki je nujen pogoj za petje v zboru, pač pa o programih in o možnostih za financiranje. Četudi je denar lovcev, je potrebno z njim gospodarno ravnati. Višina sredstev je pač odvisna od programa, vendar pa je potrebno vedeti, da je zelo enostavno reči da potrebujemo denar, drugo pa je zavedanje, s čigavim denarjem razpolagamo in zakaj ga trošimo. Strinjam se s trditvijo, da je delo komisij pomembna zadeva. Če je edini problem komisij denar, potem se lahko pogovarjajo o istih problemih. Predsednikova naloga ni, da bo sedel na komisijah, zato imamo predsednike komisij, podpredsednika zadolženega za komisije in celo člana UO zadolženega za komisije. Mimogrede, ob začetku mojega mandata sem bil na vseh komisijah, ponekod tudi večkrat, napisal tudi veliko zapisnikov o teh sestankih. Če bi zgledi potegnili, potem bi bili zapisniki sej hitreje napisani kot pa so sedaj.

Avtor omenja, da veliko stavim na Pravila o odnosih z javnostmi, ki bi jih naj sedaj imeli pravniki. Zelo zanimivo. Ob nastopu mandata sem dal  komisiji za lovsko kulturo in odnose z javnostmi osnutek pravil, ki opredeljujejo kako naj na različnih nivojih delujemo lovci do medijev. Ta osnutek sem napisal še v času, ko sem bil tajnik OLZ Ptuj-Ormož, dal sem ga ob nastopu mandata. Pomembna zadeva, vendar ga danes še nimamo, pa ne vem, če so krivi kakšni pravniki, ker gre v tem primeru za popolnoma strokovno zadevo. Kljub mojim predlogom, da se naj naredijo seznami vseh naših lovcev, ki se ukvarjajo z različnimi hobiji, v mislih sem imel slikarje, kiparje...itd, ter da se naj poskrbi za njihovo promocijo, še vedno ni rezultata. Še vedno nismo uspeli organizirati kakšnega božično-novoletnega koncerta, da o humanitarnih koncertih ne govorim. Če bi moral to delati predsednik sam, potem je nekaj hudo narobe.

Kot ugotavlja avtor, so stiki z javnostjo, vidnost lovcev v medijih in podobno, zelo slabi,  mogoče bi lahko pristojna komisija naredila kakšen korak naprej.

Znana je obrabljena fraza: »nihče nas lovce ne upošteva«. Kako pa nas bodo upoštevali, če smo tiho. Samo pojava lovca še ne naredi ničesar. Se še spomnite prispevka o rezultatih mini raziskave v Novem mestu? Tam je nekaj odgovorov na to vprašanje. Ali pa če pogledamo zadevo nekoliko drugače. Kaj je bistven problem lovstva? Načrtovanje, so povedali. Vsi z načrtovanjem nismo zadovoljni, želimo ga prenesti nazaj v našo organizacijo. Pa je bilo, nedaleč nazaj, na spletnih straneh in po e-pošti sporočeno lovcem, da se pripravlja novi pravilnik, ki govori o desetletnem in letnem načrtovanju. Pozvali smo lovce in vse lovske organizacije, da podajo pripombe. Dobili smo jih le nekaj, preštejemo jih lahko na prste ene roke. Med njimi le en OZUL (novomeški). Vsi ostali nič, torej načrtovanje sploh ni problem, torej je problem nekje drugje. Kaj mislite, kje je nevarnost lovcev? Ali kdo je lovcem največji sovražnik? Koga se naj najbolj bojimo? Nihče od zunaj, vse je v naši organizaciji. Največji nasprotnik lovcu je....žal lovec.

Za trditev avtorja, da na terenu vlada mnenje, da se na LZS ne dela nič, bi rad utemeljitev. Nič drugačna ne bo ustrezna kot tista, ki se ji reče: »Na podlagi raziskave...smo ugotovili«. Avtor navaja, da vodstvo ne dela nič drugega kot to, da nadzira vpise prihodov in odhodov zaposlenih na LZS, pri tem pa niti v celotnem prispevku ne opredeli pojma kdo je vodstvo. Po drugi strani verjame v njihovo dobro delo, aktivnost za boljšo sliko pa prepušča vsem razen, da bi videl kakšno svojo vlogo.

Ko berem ta prispevek se spomnim na znano reklo, da zunanji videz ni zmeraj izraz notranjega bistva, kot je to tudi v tem primer. Kaj je avtorjev bistveni problem ugotovimo šele v zadnjem delu prispevka, kjer neposredno pove, da se vodstvo LZS, z mano na čelu (jasno, da z mano na čelu, saj sem predsednik), ne zaveda težav, ki pestijo slovensko lovstvo. Kot glavni problem navede zgodbo formiranja sekcije »rukačev«.

V mojem rokovniku je pod datumom 3. 8. 2010 napisana alineja :«sestanek Žerjav, Fortin, Krope glede rukačev«. Torej sem le bil na nekem sestanku. In če se prav spomnim smo na tem sestanku govorili o prejetih vabilih na sestanek rukačev. Takrat sem povedal, da podpiram vse, kar je napredno in da je potrebno dobro voljo »rukačev« izkoristiti in jih podpreti, saj bodo izdelali pravila, ki jih potrebujejo tudi v Evropi. Vendar očitno se je »cviljenje« nadaljevalo. Pa ne samo to. Po vseh dogodkih, kjer nekateri niso našli sebi primernega mesta, pa zasledim še večjo neumnost. Najdem dopis naslovljen »vsem rukačem« s podpisom predsednika komisije za lovsko kulturo. S tem dopisom se pozivajo rukači, da se opredelijo: »Ali želiš delovati v skladu z organiziranostjo LZS in zastopati našo krovno organizacijo na prireditvah doma in v tujini?«. To je še ena potrditev več, da sem se odločil pravilno glede komuniciranja v imenu LZS. Dobil sem več protestov lovcev - rukačev, ki so prejeli ta dopis. Sprašujem se, od kdaj in kdo ima sploh pri nas pravico, da sprašuje naše člane, da se opredelijo ali želijo delovati v okrilju LZS? Kaj se pa gremo? In potem mi nekdo očita, kako vodimo LZS.

In vse to najdemo v uvodniku našega glasila. UO LZS je sprejel sklep o organizaciji evropskega tekmovanja, naloga na komisiji je, da pripravi vsebinski in finančni načrt. Za organizacijo bo poskrbljeno in prireditev bo. Z nekaterimi ali brez, nekaj pa je gotovo, rukači LZS bodo tam in odigrali bodo svojo vlogo, brez da bi jih kdo pri tem spraševal o opredeljevanju.

Glede štirih letnih časov in onega, očitno že aktualnega, volilnega časa, pa je potrebno povedati, da se bo koledarsko začel nekje čez približno leto dni. Torej, takrat bomo kazali konkretno kaj smo naredili in kaj še mislimo.

Pa dober pogled, jesen je tukaj, bliža se zima. Naša organizacija in mi z njo smo tukaj zaradi okolja, narave, divjadi in bistrih glav.