Avtor: mag. Srečko Felix Krope

Raziskava ob prvih Slovenskih lovskih dnevih 2010 »Lisjak«.

Avtor prispevka navaja ugotovitve raziskave opravljene med udeleženci prvih slovenskih lovskih dnevov v Novem mestu,

Prvi dan je bil namenjen predvsem srečanju starešin lovskih družin.

---

 

RAZISKAVA OB PRVIH SLOVENSKIH LOVSKIH DNEVIH 2010

»LISJAK«

 

Avtor:

mag. Srečko Felix Krope,

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

Povzetek:

Avtor prispevka navaja ugotovitve raziskave opravljene med udeleženci prvih slovenskih lovskih dnevov v Novem mestu, kjer je prvi dan bilo namenjeno predvsem srečanju starešin lovskih družin. Vabljeni so bili vse starešine, udeležba ni bila ravno blesteča. Pričakovali bi, da se bodo lovci teh prvih dnevov udeležili v večjem številu, kljub slabo izbranemu času. Prvi slovenski lovski dnevi so bili namenjeni biotski raznovrstnosti, temu ustrezno so bili namenjeni tudi referati in prispevki drugega dne.

 

Namen raziskave je bil ugotoviti mnenje upravljavk lovišč o ustreznosti lovsko informacijskega sistema LISJAK, njegovo uporabnost in želje po odpravi ali nadgradnji posameznih segmentov sistema. Ugotovili smo, da je aplikacija ustrezna in da se uporablja v veliki večini posamezni moduli, ki so vezani na članstvo, načrte in škode. Posamezni segmenti so bolj vezani na OLZ (izobraževanje…ipd).

 

Med ostalimi se je ugotavljala stopnja zadovoljstva upravljavk lovišč pri načrtovanju in želeni vpliv lovskih družin pri načrtovanju.

 

Ključne besede: lovsko informacijski sistem, Lisjak, načrtovanje, lovska družina

 

1 UVOD

Srečanje lovcev na prvih slovenskih lovskih dnevih, kjer je v skladu s programom potekal prvi dan zbor starešin z nekaj referati, naslednji dan pa izključno referati podani tako s strani lovskih strokovnjakov in vabljenih članov vladnih in nevladnih organizacij, je bila priložnost tudi za izvedbo ankete med prisotnimi člani. Vabljene so bile vse lovske družine – starešine, vendar pa klasika, niso bile vse družine prisotne. Res je, da termin ravno ni bil najbolj ustrezen. Naslednji slovenski lovski dnevi bodo potekali v terminu do maja meseca, računam na večjo prisotnost. Letošnji dnevi so bili namenjeni biotski pestrosti, v tem smislu so potekali prispevki drugega dne. Obveščenost v LD še očitno ni na visoki ravni, tudi dvodnevni oglasi v sredstvih javnega obveščanja niso privabili veliko lovcev in veliko občanov. Objave v glasilu Lovec očitno spadajo med rubrike »slabo brano«.

 

Prisotni so bili lovci večine volilnih okolišev, iz nekaterih pa ni bilo niti enega predstavnika. Naslednje leto bo krog udeležencev razširjen, vključene bodo lovske zveze sosednjih držav, vključena bo sejemska dejavnost in prav tako bo prvi dan namenjen predstavitvam dela v LD po različnih projektih, problemih, idejah in predlogih.

 

Pomembno pa je, da s tem pristopom spodbujamo predstavitev lastne stroke, lastnih ugotovitev in zmanjšujemo še kako moderne prevode in naslanjanje na tuje ugotovitve v našem okolju, kar pa ni ravno stvar prihodnosti.

 

2 OPIS POSTOPKA ANKETIRANJA IN UPORABLJENE METODE

Za potrebe raziskave smo sestavili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz več sklopov vprašanj in je vseboval skupaj 30 vprašanj različnega tipa. V prvem delu vprašalnika so bila vprašanja s pomočjo katerih smo želeli ugotoviti uporabnost spletnih strani LZS, uporabnost in dostopnost, ter koristnost članskega dela spletnih strani. V drugem delu smo iskali odgovore na vprašanja, ki se nanašajo na lovsko informacijski sistem Lisjak, njegovo koristnost, dostopnost in želeli izvedeti, kaj je v njem preveč ali kaj je neuporabno in kaj si uporabniki želijo, da bi upravljavke lovišč imele v tem delu lovsko informacijskega sistema.

 

V tretjem delu smo imeli vprašanja s katerimi smo želeli pridobiti stališča lovcev glede načrtovanja, vpliva pri izdelavi LGN in kaj bi spremenili, če bi imeli to možnost. Namerno se nismo izognili tudi kontrolnih vprašanj s katerim smo želeli preveriti, kako prisotni (starešine) spremljajo zakonodajno področje s področja lovstva in tudi ali vedo, kdo pri nas opravlja naloge načrtovanja. V sklopu demografskih podatkov nas je tudi zanimalo, koliko mandatov so imeli funkcije v lovski družini in na kateri funkciji so v tem trenutku, ter iz katerega volilnega okoliša izhajajo.

3 ANALIZA IN INTERPRETACIJA

Razdeljenih je bilo 100 vprašalnikov od katerih je bilo vrnjenih 81 ali 81 %. Anketiranje je potekalo 12.6.2010, vprašalniki so bili razdeljeni vabljenim predstavnikom lovskih družin. Prisotni-anketirani so bili skoraj vsi, z izjemo ene lovke, moškega spola v starostni strukturi od 30 do 72 let. Največ jih je bilo starih 60 let ali 8,9 %, sledijo v starosti 69 in 58 let ali 6,3 %. V kolikor starost prisotnih razporedimo v starostne razred po pet let, ugotovimo, da jih je največ v starostni skupini 56-60 let, sledi starostna skupina 50-55 let, nato skupina v starosti 61-65 let in šele nato skupina v starosti 45-50 let in skupina 40-45 let. Skupina v starosti 30-do 35 let pa je bila zastopana z dvema predstavnikoma (grafa št. 1).

 

Tabela 1: izobrazbena struktura prisotnih

 

Kot prikazuje tabela 1 je imela večina prisotnih srednjo izobrazbo, sledi poklicna in višja izobrazba. Če seštejemo odstotek prisotnih po izobrazbi, tvorijo srednja, višja in poklicna izobrazba največji delež saj skupaj zajema 73,5 odstotkov. Od vseh prisotnih jih je bilo 53,2 odstotka zaposlenih, 45,6 odstotkov upokojenih in 1,3 odstotka nezaposlenih.

 

Udeleženci so bili iz 16 volilnih okolišev. Največja zastopanost izmed prisotnih je bila iz Celjskega volilnega okoliša (16,0 %), sledi ljubljanski volilni okoliš (11,1 %), gorenjski, kočevski in novo meški volilni okoliš (8,6 %), zasavski (7,4 %), obalno-kraški in mariborski (6,2 %). Ostali so imeli manjši odstotek udeležbe. Nobenega predstavnika pa ni bilo iz Ptujsko-Ormoškega volilnega okoliša (razen, če štejem svojo malenkost), Prlekije, Prekmurja in Postojnsko-Bistriškega volilnega okoliša.

 

 Graf 1: Starostna struktura udeležencev

 

V vodstvih LD imamo po dobljenih podatkih ene in iste ljudi, ki so v vodstvu lovskih družin ali kot starešine ali kot člani UO. Tako vidimo, da je 40,5 odstotkov  imela pet ali več mandatov na funkciji. Pri pisnih opombah ob tem vprašanju smo našli pripombe v oklepajih kjer je pisalo (40 let starešina, 30 let starešina ipd). Sledi skupina članov, ki je bila na teh odgovornih nalogav po dva mandata (22,8 %), kar prikazuje tabela 2.  

  

Tabela 2: Število mandatov v vodstvu LD

 

 Največ prisotnih je ali 84,6 % je v tem trenutku bila na slovenskih lovskih dnevih kot starešina, 5,1 % kot tajnik ali kot član UO LD, 2,6 % kot podpredsednik in 1,3 %kot predsednik komisije v LD ali kot referent za različno področje.

 

Več kot polovica (61,5 %) jih tedensko obiskuje spletno stran ZS, 14,1 % jih obiskuje mesečno, 10,3 % dnevno, 7,7 % pa nekajkrat letno. Spletne strani LZS ne obiskuje 3,8 %, 2,6 % pa nima internetne povezave.  Nekoliko drugačna slika je pri odgovorih na vprašanje o tem, kako pogosto obiskujejo člansko stran spletnih strani LZS. Tako jo 48,1 % obiskuje tedensko, kar je manj kot pa obisk pri spletni strani LZS, mesečno obiskuje 27,8 % člansko stran, kar je več kot pri obiskih spletne strani LZS. Enak obisk – neobisk najdemo tudi tukaj v enakem odstotku in sicer 3,8. Razlika je tudi ta, da člansko spletno stran nekaj krat letno obiskuje nekoliko več in sicer 11,4 % kot pa nekajkrat letno spletno stran LZS.

 

Polovica jih je bila menja, da posluje le peščica članov z e-pošto in obiskuje spletne strani oziroma uporablja internet. 27,5 odstotkov jih meni, da vso to uporablja tretjina članov v LD, da jih uporablja polovica članov je menilo 12,5 %. Če bi ta podatek držal, da e-pošto uporablja le peščica članov-lovcev, potem je obveščenost lovcev in seznanjenost verjetno slaba. Zato je kako pomembno, da v LD potekajo redni mesečni posveti pri čemer mlajši lovci skrbijo za obveščenost celotnega članstva.

 

Zanimalo nas je, kako ocenjujejo uporabnost in vsebino članskega dela »dokumenti« na spletnih straneh LZS. Večina ali 84,8 % so mnenja, da so preko članskega dela spletnih strani tekoče seznanjeni z delom komisij, le 2,5 % jih meni, da vsebina ni pregledna in 12,7 % članskega dela ne obiskuje. V primeru, da bi dobili takšen odstotek odgovorov v eno tretjinskem vzorcu celotne lovske populacije, bi lahko rekli, da smo z uvedbo članskega dela zadeli žebelj na glavico. Tudi če nimamo teh podatkov, nam je ta podatek vendarle orientir, da je članski del potreben, je pa vprašanje vsebine in ažurnosti.

 

Pri vprašanjih, ki so se nanašala na aplikacijo LISJAK smo dobili pričakovane odgovore. Pravilno število modulov (7) je bilo le 12,7 % pravilnih odgovorov. Največ odgovorov je bilo, da ima aplikacija LISJAK štiri module, prav toliko jih je večina tudi naštela, sicer ne ravno v popolnem imenu, ampak je bilo moč sklepati za katere module gre. Kot najbolj uporabne modelu so našteli letni načrt, članski modul in odstrel-izgube. 15,8 % je mnenja, da je potrebno odstraniti modul kinologija, 73,7 % pa je mnenja, da naj ostane LISJAK oziroma moduli v sedanji obliki. Pri tistih, ki so navedli manjše število od 7 modulov gre sklepati, da je uporabljajo pogosto LISJAK-a ali pa da nimajo dokončnega podatka o napredku modulov v aplikaciji.

Da bi ugotovili mnenje o uporabnosti, prijaznosti aplikacije LISJAK smo udeležencem posredovali trditve pri katerih so izrazili stopnjo strinjanja na pet stopenjski Likertovi lestvici, kjer je bila ocena 1-se sploh ne strinja in 5-zelo se strinjam. Pri tem smo ugotovili, da so povprečne ocene nad oceno 3 skoraj pri vseh trditvah, pod navedeno povprečno oceno pa so trditve, ki niso ravno naklonjene aplikaciji LISJAK (tabela 3). Trditve so navedene in povzete iz ciljev za vzpostavitev aplikacije in če sledimo povprečnim ocenam lahko ugotovimo, da dosegamo namen uveljavljanja in uporabe aplikacije. S tem ne mislim ali trdim, da je zadeva dokončna, se pa strinjam s tistimi, ki zagovarjajo stališče, da se aplikacija še da narediti bolj prijazno in uporabno.

 

Tabela 3: Povprečne vrednosti posameznih trditev

 

 

V nadaljevanju nas je zanimalo nekaj splošnih vprašanj glede lovske družine, spremljanje zakonodaje, sprejem novih članov in podobno. Prisotni izhajajo iz LD, ki imajo v 77,2 % velikost lovišča do 5 000 ha površine in 22,8 %, ki imajo površino več kot 5 000 ha. Večina ali 93,8 % odstotkov LD sprejema nove člane, le 6,2 % jih je navedlo, da jih ne sprejema. Ni nam znano ali jih ne sprejemajo zaradi možnosti omejitve sprejema novih članov glede na lovno površino ali pa novih kandidatov za LD ni. Zakon  divjadi in lovstvu prepoveduje zaračunavanje pristopnin in podobnih dajatev ob sprejemu novih članov, vendar je kljub temu 5,0 % odgovorilo, pritrdilno, da novim članom zaračunavajo pristopnino ali drugo dajatev. Pri nekaterih odgovorih je bilo navedeno, da gre za donatorstvo, 1,2 % odgovorov je bilo takšnih, da to za nove člane ni obvezno kar pomeni, da še to obstaja. Le 93,8 % je odgovorilo negativno.

Spraševali smo kdo je nosilec načrtovanja, kjer smo dobili zanimive odgovore. 63,3 % je odgovorila, da je nosilec ZGS, 24,1 % je odgovorilo, da je to OZUL, 5,1 %, da je to MGKP in 6,3 %, da je to LD. Ali je lovsko leto enako koledarskemu, oziroma ali naj tako tudi ostane, je svojo strinjanje potrdilo 78,2 %, ostalih 21,8 % pa je menilo, da je potrebno lovsko leto spremeniti podobno, kot je to bilo pred sprejetjem novega zakona. Pri načrtovanju so upravljavke lovišč imele določene težave in sicer kar 40,9 % dočim jih ostalih 59,1 % ni imelo nobenih težav.

 

Iz odgovorov je razvidno, da 87,5 % redno spremlja zakonodajo in spremembe s področja lovstva in varstva okolja. Od vseh je tudi 65,8 % odgovorilo, da je seznanjeno s tem, da poteka zbiranje pripomb na osnutek Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju.

 

Zanimalo nas je tudi stopnja zadovoljstva z uveljavljanjem interesov LD v okviru delovanja OZUL. Pri tem je 11,4 % odgovorili, da niso zadovoljni, da je zadovoljstvo zadovoljivo je odgovorilo 15,2 %, da je stopnja zadovoljstva dobra je odgovorilo 50,0 %, prav dobro 17,7 % in odlično 5,1 %. Lahko zaključimo, da je delovanje dobro-če gledamo na enako stopnjo zadovoljstva. Sicer pa je potrebno razumeti okrajšavo OZUL, ki  pomeni, da gre za združenje upravljavcev lovišč in nikogar drugega.

 

Veliko je govora o tem, da naj se lovstvu povrne vpliv in pomen pri načrtovanju upravljanja z divjadjo. Spraševali smo udeležence ali se strinjajo s tem, da bi LZS sama usklajevala načrtovanje z divjadjo in ali naj bi to počela brezplačno za državo. Večina ali 74,7 % se s tem strinja, 25,3 % pa ne. To nestrinjanje bi lahko obrazložili v povezavi s pritrdilnimi odgovori, saj so pritrdilni odgovori imeli največkrat tudi pripombo, da naj to LZS za državo ne počne brezplačno. Pri iskanju odgovora na vprašanje kdo ima največji vpliv pri pripravi načrta je 58,4 % odgovorili, da je to ZGS, MGKP 10,4 %, LD 9,1. Ob tem so navedli tudi vpliv lastnikov kmetijskih zemljišč 2,6 %. Po mnenju anketiranih, bi naj imel največji vpliv pri načrtovanju LD 82,3 in OZUL 11,4 %.

 

Zadnje vprašanje je bilo odprtega tipa, kjer so udeleženci odgovorili na vprašanje, kaj bi spremenili kot starešina za boljše delo v LD ali v lovstvu nasploh. Odgovore so navedli slaba 1/3 prisotnih. Največ odgovorov pa je bilo 56,5 %, da je potrebno povečati vpliv LD. Med ostalimi zanimivimi odgovori pa so bili:

·         večje sodelovanje

·         prosto vlaganje male divjadi

·         ukinitev varstvene dobe za sivo vrano in uvedbo lova na goloba grivarja

·         zmanjšanje odstrela divjih svinj in košut

·         zmanjšati kazni

·         fleksibilna priprava letnega načrta odstrela

·         več pooblastil lovskim čuvajem

·         ustanovitev zavoda za lovstvo

·         enoten pristop lovske inšpekcije po celotni državi

·         uvedba načrtov za obdobje (2-5) let

·         poenotiti načrtovanje za območje ene regije

·         vrnitev sredstev koncesij nazaj v lovišče

·         prepoved odstrela zdrave trofejne divjadi

·         spremeniti pravila LZS

·         izdelati čistopis ZDLov.

 

Zanimivo sliko dobimo, če križamo posamezne odgovore na vprašanja. Tako ugotovimo, da je na vprašanje glede števila modulov v aplikaciji LISJAK, pravilno odgovorilo le 7 starešin in en tajnik LD. Večina starešin in tajnikov, ter ostalih članov UO LD meni, da imamo med 4 in 5 modulov. Pet starešin in en član UO LD obiskujeta dnevno člansko spletno stran, največ ali 34 starešin jih obiskuje tedensko in 18 starešin mesečno. 6 starešin obišče člansko spletno stran nekajkrat letno, 3 starešine pa je sploh ne obiskujejo.

 

Obvezo plačila finančnega prispevka v različnih »verzijah« so navedli nekateri člani iz volilnega okoliša Gornje Posočje, Kočevja, Celja. Kot neobvezen prispevek pa nekateri člani iz volilnega okoliša Novo mesto.

 

 4 ZAKLJUČEK

Vzorec nikakor ni reprezentativen, da bi sprejemali pomembne zaključke glede ugotovitev. Dajejo pa neki splošen utrip v lovskih organizacijah. Aplikacija LISJAK je zagotovo dober informacijski sistem, lahko pa zaključimo, da je premalo uporabljen in se verjetno niti ne zavedamo dovolj, kaj nam pomeni. Na drugi strani so trditve, ki govorijo, da je v LD preveč administracije. Aplikacija LISJAK pa je ravno eden od segmentov, ki preprečuje nastajanje odvečne administracije. Potrebno se je zavedati, da je določen del izhoda ali »output« dela v LD tudi pisni izdelek. Časov, ko smo lahko govorili in ni bilo potrebno argumentirati naših trditev ni več. Sedaj veljajo evidentirane zadeve in številke.

 

Lovci pričakujemo in velikokrat od države in njenih organov zahtevamo, da spoštuje zakonodajo in podrejene predpise. Pogoj za takšno zahtevo pa je, da jo najprej sami uresničujemo, če pa jo hočemo uresničevati, pa jo moramo poznati. Posamezni odgovori na zastavljena vprašanja ravno ne kažejo na briljantno poznavanje predpisov, nekateri »barantajo« s svojo interpretacijo predpisov. To ne bo dobro.

 

Ugotovitve ki so navedene so manjši pokazatelj tako vodstvu LZS kot komisijam na nivoju LZS in tudi na vseh nivojih naše organizacije. Ugotovitve vsekakor niso zanemarljive.