Moje pismo delegatom - replika
Objavljamo v Lovcu neobjavljeno in začetkom julija poslano repliko na odgovor LZS.
Ta ga je podala na kritičen članek o delu delegatov ZLD-jev.
Kljub začetka julija pravočasno poslani repliki na odgovor, ki ga je v našem glasilu mojemu članku priložilo uredništvo Lovca oz. vodstvo LZS, le ta ni bila objavljena v jesenski številki. Če se je podpisani predstavnici LZS zdelo potrebno izkoristiti pravico pojasnila, bi jo morala prepustiti tudi avtorju prvotnega članka. Seveda če bi bil namen polemizirati in analizirati in ne le prekriti drugačna mnenja.
Prav tako tudi ni bil objavljen kritičen članek, ki negira navodila LZS lovskim družinam, kako preprečiti dvojno članstvo. Ta članek je že objavljen na naših spletnih straneh.
Likar Marijan
Odgovor na odgovor vodstva LZS
Mojemu članek »Moje pismo delegatom ZLD-jev« je ob objavi bil priložen tudi odgovor oz. celo razlaga magistre Nataše Oven, ki je pisala v imenu LZS. Veseli me, da naša revija Lovec omogoča tako komunikacijo, vendar mora na ta odgovor replicirati, saj menim, da le ta izkrivlja tako dejansko stanje kot moje navedbe v članku.
Ne oporekam kronološkenu poteku dogodkov, ki ga v večjem delu svojega pisanja opisuje lovska tovarišica Ovnova. Res se je v glavnem vse odvijalo tako, kot je napisano. Vendar nehote ali hote s svojim pisanjem zamegljuje dejstvo, da bi v vseh teh letih bilo moč stvari izpeljati drugače in tudi povsem zakonito, kar za današnjo situacijo ne morem trditi, saj še vedno občni zbor LZS sestavljajo predstavniki zveze društev, ki jih zakon niti za lovske organizacije ne prepozna.
Pri presojanju, da je nekaj prav, če je v skladu s Pravili, čeprav ne izpolnjuje zapovedi zakona, lahko ugotovim le, da tako ne more in ne sme biti!
A kako bi bilo prav?
Čisto enostavno tako, da bi se upoštevala volja predstavnikov lovskih družin, kakršna je bila nedvomno izražena na zboru starešin v Mons-u. Četudi tistega zbora ne moremo šteti za legitimni občni zbor LZS, ker ga takratna Pravila v takšni obliki niso poznala, pa je nedvomna tam izražena volja, da morajo občni zbor LZS sestavljati le in edino predstavniki lovskih družin. To je bil jasen signal delegatom ZLD-jev, da je njihova edina preostala naloga sprejeti spremembo Pravil, ki bi to določala. A ti so šli v vse ostalo pred tem, v poizkus da vsaj za vnaprej nepooblaščeno določijo pravila igre, dokler še držijo vajeti v rokah.
In zgolj v tem tiči izvirni greh razprtij okoli Pravil LZS in vloge članic v občnem zboru LZS!
Ponavljam, naloga delegatov ZLD je bila po sprejetju novih zakonov, torej lovskega zakona ZDLov in zakona o društvih (ZDru), da elegantno predajo svojo vlogo zakonitim predstavnikom lovskih družin. Tako da bi preko njih potem lahko lovske družine same odločale o svojih Pravilih in svoji usodi.
S to elegantno predajo bi zlahka začeli že v Celju in prepričan sem, da bi v tem primeru Slovenski lovci danes že imeli veljavna, na UE potrjena Pravila, katerim ne bi bilo moč ugovarjati.
Tako pa imamo danes namesto tega le podaljšano agonijo, saj pravila kakršna so spisali od delegatov ZLD določeni ljudje ne morejo in ne smejo biti sprejeta.
Vsi odgovori in prizadevanja LZS in njihovih predstavnikov temeljijo na postavki, da so ZLD-ji sestavni del Slovenske lovske organizacije. Pa niso več! In kot je Bogdan Mahne v radijski oddaji »Studio ob 17h« zatrdil, da se Slovenski lovci držimo veljavne zakonodaje, je upravičeno zahtevati, da se je držimo tudi tu in že zdavnaj bi morali dati lovskim družinam mesto, ki jim pripada. Mesto odločujočih na občnem zboru LZS brez nekakšnih vmesnih elementov.
Slovenski lovec, naj si piše usodo sam!