Kako je z dvojnim ali večkratnim članstvom v lovskih družinah

Replika na članek v Lovcu, katera je bila našemu glasilu tudi poslana.

Avtor pričakuje objavo v št. 9/2007, a zaradi dolgih počitnic na naših straneh objavlja že sedaj.

Replika na »Kako je z dvojnim ali večkratnim članstvom v lovskih družinah«

Na 356 strani poletnega Lovca beremo članek Franca Šetine, ki sprašuje kako je z dvojnim članstvom. Ne bi rad kogarkoli žalil, vendar moram reči, da pričakovanja, da strokovne službe LZS razjasnijo te dileme, nekako ne sovpadajo z zrelostjo, ki naj bi jo izkazovala vodstva lovskih družin. Predpise, ki nam in divjadi krojijo usodo, se bomo morali, hočeš nočeš pač naučiti na izrek in se sami postavljati za svoj prav. Tako znotraj kot zunaj naše organizacije.

Pisec polemizira o tem kdo je novi član. Odgovor je na dlani, enostaven in temeljit. Govorimo namreč o posameznem lovcu, ki je le član lovske družine, torej društva. Zatorej je vsakdo, ki na kakršenkoli način pristopa določenem društvu, njegov nov in s sprejetjem v društvo tudi enakopraven član. Pa najsi se že 100 let lovsko udejstvuje ali pa v lovstvo šele vstopa.
O pristopninah pa je zakon dovolj jasen: »Pri sprejemu v članstvo lovska družina novim članom ne sme zaračunavati pristopnine ali podobnih dajatev«.

Ta ista navedba tudi lepo pojasnjuje, da lovca sprejemamo v članstvo posamezne lovske družine in ne v lovstvo nasploh. Zato so vsakršne dileme o novih ali starih članih na način kot to pojmuje in navaja Šetina, odveč.

Pisec predvideva, da možnost članstva v več lovskih družinah onemogoča sprejem novih mladih ljudi, ker bodo družine v Pravilih LD določale omejitev na lovno površino.

Vsa ta predvidevanja izhajajo iz napačnih izhodišč, ki so tako trdno zasidrana pri Slovenskih lovcih. Lahko jih poimenujem kar lovska fovšija. Naj razložim. Napaka je, ker se povsod članstvo v lovskih družinah jemlje kot nekaj osvojenega in potem samoumevnega in neodtujljivega. Napaka je ker članstvo v lovskih družinah ni trdno povezano z deklariranimi nameni le teh. Z delom za dobrobit divjadi in njihovih habitatov! Ko bo pogoj za članstvo opravljeno delo, ki ga mora vsako leto opraviti vsak lovec in s katerim se tako radi kitimo, se bo v praksi jasno videlo v koliko družinah se je posameznik zmožen udejstvovati. Dan ima pač samo 24 ur in teden 7 dni! In zakaj ne bi nekomu, ki je priden in prizadeven pri tem delu, omogočili, da ga opravlja na območju dveh ali več lovišč. Divjad bo imela od njega več, kot pa od treh takih, ki jim delo ni mar in se sedaj otepajo poštene konkurence.

Te omenjene napake pa mora odpraviti vsaka lovska družina sama v sebi sami. Na to področje se zakonodaja ne spušča in kot mi je znano tega namena tudi nima. V današnji družbi bi bilo to celo nedopustno.

Argument proti tej moji obrazložitvi bo, da zanemarjam minulo delo in starejše člane. Pa ne more vzdržati. V spremenjenih zakonskih in družbenih okoliščinah, se bomo pač morali tudi v lovskih družinah prilagoditi. Jaz pravim, da kdor lahko lovi, lahko tudi dela. Seveda je prav, da se starejšim lovcem omogoči lažje delo. Izdelava ptičjih krmilnic, zalaganje solnic ipd., medtem ko bomo mlajši postavljali preže in opravljali ostala težja dela. Kdor pa tudi loviti ne more več, ne predstavlja nobene konkurence ostalim in je prav da se ga spoštuje in obdrži v častnem ali podobnih oblikah članstva. Da, spet govorim o konkurenci - fovšiji, saj sem prepričan, da je ta edini vzrok za omejevanje članstva v lovskih družinah.

Seveda je ob tem potrebno pošteno povedati, da lovska družina tako kot vsako društvo lahko omeji sprejem novih članov. Omejitev pa mora veljati za vse enako! In seveda tako, da zapiše v Pravila, da se sprejme le ljudi, ki niso člani kakšne druge lovske družine. In s tem izključijo tudi člane lovskih družin brez lovišč, da na njih ne pozabimo.

Ali je tako omejevanje prava pot, morajo lovske družine presoditi same. Jaz kot sem napisal in poskušal obrazložiti, se s tem ne strinjam.

Iz pisanja Šetine je razbrati, da se boji prihoda starejših lovcev, katerim so lovske družine v preteklosti kar enostavno na podlagi starosti podarile oprostitev fizičnih del. Tak način je napačen in sedaj kaže zobe. Zakaj ne bi tega uredili tako kot smo to naredili v naši LD? Oprostitev težjih fizičnih del je možna le na podlagi večletnega članstva in izpolnjene starosti. Novodošli pač teh za vse enakih pogojev enostavno ne morejo izpolnjevati.


Franc Šetina je pošteno povprašal in prav je, da dobi odgovor. Nikakor pa ni primeren odgovor, ki ga je podala LZS. Celo v obliki stališča Pravno statutarne komisije LZS.

Le ta si je v zadnjih dveh odstavkih dovolila po mojem mnenju nedopusten konstrukt, ko razlaga, da naj bi večkratno članstvo ne omogočalo enakih pravic in dolžnosti. In celo z odebeljenim tiskom priporoča diskriminatoren način preprečevanja tega.

Naj jim odgovorim kar z njihovim citatom »Enakopravnost pomeni enake pravice in dolžnosti«. In ravno v dolžnostih je kleč. Pošteno jih opravljajmo in zahtevajmo to tudi od drugih, pa ne bo treba iskati nobenih dodatnih omejitev in ovinkov mimo jasno zapisane zakonodaje, ki večkratno članstvo v društvih še kako dopušča! Omejevati članstvo ljudem z istimi nameni kot je društvo, kateremu se žele priključiti, je pa sploh pogruntavščina vredna oskarja.

Večkratni člani tudi ne kršijo nobenih in nikogaršnjih pravic. V eni družini imajo samo en nabor pravic, ki  jih lahko koristijo le v okviru taiste LD tako in v isti meri kot vsi njeni člani. Seveda pa bi gospa Fovšija to tolmačila drugače.


Za premislek pa še to. Kako se boste po preteku prve koncesije lahko postavili po robu vsem tistim, katerih ne boste sprejeli, oni pa se bodo zaradi tega združili v novo lovsko družino in licitirali proti vam? Lovski tovariši, s takimi razmišljanji in s takimi priporočili, kot jih podaja pravno statutarna komisija LZS, si ustvarjate samo nasprotnike.
Pridobivajte raje zaveznike!