Ivan, nehaj me že dražit!
Zakaj tiščati z neumestnimi pritiski v članstvo?
Ko si že obljubiš, da se z neumnostmi ne boš več ukvarjal in izgubljal časa, pa te kakšna modra pogruntavščina lovskih funkcionarjev spet spodbode, da napišeš svoj odgovor. Ker menda moramo jezo sprostiti, da se ne kopiči v nas in škoduje zdravju in ker je agresija nesprejemljiva, naj trpi papir in tastatura!Najprej pa glasno vprašanje: Zakaj vraga nas morate vedno z nečim dražiti?! Ali nas ne morete pustiti, da v miru jagamo, mirno spoštujemo lovsko zakonodajo in se ne obremenjujemo s povsem nepotrebnimi in predvsem za vse nas škodljivimi problemi? Zakaj se enostavno ne držite zakonodaje in zaupanih nalog? Kaj za vraga smo se vam mi, navadni lovci, zamerili, da nas morate vedno znova moriti z nekimi novimi neosnovanimi pogruntavščinami? Ste obremenjeni z napuhom? S požrešnostjo? S kakšnim drugim od naglavnih grehov? Res vas v okviru zdravega ne razumem. Nekaj je narobe. Ali z vami ali pa z menoj!
In kaj je sedaj sprožilo to moje razburjenje. Nihče drug kot predragi podpredsednik Ivan. No ja, podpredsednik organizacije, ki temelji na popolnem zanikanju volje predstavnikov vseh lovskih družin in se preko delegatskega sistema izbrancev razglaša za zvezo vseh lovcev. Pa sem se s tem že nekako sprijaznil, a mi hudič ne da miru in mi sproti podtika bodice, da si jih pulim.
Na zadnji je podpisan on, Ivan. Malešičev Ivan. Mi je kar malo neprijetno, da si ga že drugič privoščim v tako kratkem času, saj menda sem ga užalil s prejšnjim pisanjem. Z resnico!
Se tolažim, da nisem jaz začel. Naj bom tiho? Preveč jih je, ki so tiho! Nekdo pa mora povedati tudi kaj na glas. In upam, da jih bo vedno več. Ivan in ostali istih manir naj pa se odločijo. Upoštevajo nejevoljo, premislijo in ukrepajo ali kakorkoli že. Mogoče popravijo napake, mogoče pa kar napadejo sla, ki si privošči nositi in okoli trositi slabe novice.
Moja težava je, da sem alergičen na prepovedi, krivice in predvsem na povzpetništvo, še najbolj pa na lažno solidarnost in vse tiste, ki besno napadajo one, ki kažejo na napake. Namesto popravljanja napak se tipično slovenceljsko skuša sekati glave, ki si drznejo. Zgodba vsakdana, tudi zgodba praktično vse lovske organizacije in tudi, če ne predvsem, zgodba najvišjih organov lovske organizacije.
Bom kar ustrelil naravnost. Tja v najvišji kolektivni organ zveze. V upravni odbor LZS. Velik je bil menda srd, ko si je nekdo upal na glas jim očitati, da so le glasovalni stroj. Ga ne poznam osebno in ga ne zagovarjam. Mogoče pa je svojo trditev premalo v rožice zavil, pa je bilo zato toliko hude krvi. Na vsak način, zavita ali ne, pa drži! Sicer ne bi brali toliko neumnih sklepov, ki se tepejo z zakonodajo in celo lastnimi akti. Sicer ne bi vedno znova brali sklepov, ki zahtevajo zaprtost organizacije samo vase, postavitev nje na edini piedestal odločujočih o divjadi, zahtev o ohranitvi in celo poživitvi delegatskega sistema, ki jemlje lovski družini temeljno pravico odločanja o pomembnih rečeh zveze!
Povprašam se, ali vsi ti člani UO sploh preberejo in premislijo o čem odločajo? Ali so zavedeni, leni, zlobirani, imajo lastne interese ali karkoli že, da se odločajo tako, da jim lahko upravičeno očitamo? Ali jim je pomembna le prisotnost tam, pohlevnost in nagonska čredna potreba po enotnosti, da zagotovijo lastni obstoj in namišljeno pomembnost? In sedaj to enotnost zahtevajo tudi od članstva lovskih družin?
Ja prav, v redu. Pa naj bo tako! Bodite si pomembni, samo dajte nam mir! Ne bezajte v nas!
Ne zahtevajte od nas enotnosti z vami in nam to ne vsiljujte pod pretnjami! Nisem edini alergičen na take pritiske s katerimi minirate samo sami sebe.
Eden zadnje čase najbolj aktualnih pritiskov po enotnosti je projekt samohvale najvišjih z etičnim kodeksom slovenskega lovca. Celo v samem Upravnem odboru LZS so ugotovili, resda le po zaslugi nekaj treznih glav, da zadeva ne pelje v pravo smer. Da se sprevrača v nekakšen vrhovni disciplinski organ, predvsem po zaslugi akterjev, ki so že marsikatero kislo zakuhali. A vseeno je potrebno vršiti pritisk na lovske družine, da zagotovijo podpis tega kodeksa. Nič jih ne spametuje, da ga ogromno članstva ni podpisala. In jim ne kapne, da ga lovci kot takega pač nočejo podpisati. No, potem jih je pa potrebno prisiliti! In tu gre v borbo vojščak Ivan in spiše lovskim družinam v svojem ZLD pisemce v katerem obelodani, »... da je ta podpis pogoj za članstvo v naši organizaciji.«. Verjetno v želji da bi dvignil številko vsaj čez polovico, saj pravi sam, »... da po tej evidenci nima podpisanega več kot polovica članov v naši Zvezi«.
No, to je pa privzdignilo mojo lovsko kapo (Ne, nimam klobuka iz zajčje dlake!) na vrh mojih že nekaj sivih las. Tako zelo sem se ustrašil, da me bo Ivan zabrisal iz »organizacije«, da sem šel takoj brskati, kako rešiti svojo zeleno lovsko kožo. Pa jaz reva nesposobna ne najdem nič. Še brskam, … pa kar nič...
No, ni druge, da kar Ivana povprašam. Bo že vedel o čem piše in govori, saj je menda usposobljen na pravnem področju.
Torej predragi lovski tovariš Ivan, povej in razjasni mi prosim, kje za boga svetega si našel podpis etičnega kodeksa kot pogoj za članstvo v lovski organizaciji? To da s podpisom posiljujete in izsiljujete naivne pripravnike, preden jim izročite spričevala, mi je jasno in znano. A določila, ki mene, starega jarca zavezuje do podpisa, pa le ne najdem. Pomagaj prosim!
Ne najdem tega v lovskem zakonu. Tam, ne boš verjel, sem prišel celo na misel, da jaz nisem član LZS. No priznam, to se mi je že prej malo sanjalo.
Pa grem gledati v Pravila LZS, v Etični kodeks slovenskega lovca. Ne morem verjeti, … spet nič. Ja duš lavdan, potem mora pa v najnovejšem umotvoru o nekakšnih postopkih pred presvitlim Odborom Etičnega kodeksa pisati. To je tisti, ki se pregovarja ali gre brat pokojnega lovca lahko na rojstni dan lovskega tovariša ali ne, saj se spomniš! Pa kot zakleto, tudi tu nič.
Celo v lastni LD sem brskal po Pravilih in ne vem kako nemarno smo to pozabili notri zapisati?
Tako da sedaj sem res v negotovosti in strahu, da me tako kot dobršen del lovske tovarišije zabrišeš iz »organizacije«. Pa nič hudega, če ne bo šlo drugače, se bo treba znebiti te moteče neetične polovice. Kar naj crkne krava, ko jo boste nehali molsti!
Mogoče pa bo boljša salomonska rešitev in se bo enostavno naročilo poslušnim organom, da označijo tiste kljukice v Lisjaku, ki označujejo podpis. Kaj pa butast narod ve, kaj je podpisoval! Važno je doseči zastavljen cilj, kakršen koli že je!
In če se ne bo odločilo za to salomonsko rešitev, sem spet v težavah. Lahko rečem, da se počutim razdvojeno. Saj veš nekako tisti sindrom, ko si nekaj časa Francelj, nekaj pa Poldka in se sam s seboj kregaš kaj bo za južno. Sam namreč zelo spoštujem mag. Černača in njegovo delo z Etičnim kodeksom na čelu. A po drugi strani sem ta nesrečni papir že protestno zažgal. Za kaj drugega je namreč pretrd. Ravno po zaslugi tebe in tvojih kolegov tam na vrhu. Sedaj pa ne vem ali bi se izjasnil da sem podpisal ali da ga ne priznam.
Hudo me to razkraja, pomagaj!
Vidiš Ivan, takole razmišljam na pol zares na pol v šali. Se pa za odgovor res priporočam.
Če tvojega odgovora ne bo, pa drugič Ivan, prosim ne piši več takih, da bom lahko tiho in v miru posedel pod prežo, gledal srnjad in božal svojega lovskega psa. Misel na take tvoje izjave mi namreč to idilo čisto skvari in me spodbuja na reakcijo.
Pa en lep pozdrav v Zasavje, Marijan