Naš namen ni uvesti zasebnih lovišč

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s predlagano novelo zakona o divjadi in lovstvu nima namena uvajati zasebnih lovišč,

je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril kmetijski minister Iztok Jarc.

Ljubljana, 18. oktobra (STA) - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s predlagano novelo zakona o divjadi in lovstvu nima namena uvajati zasebnih lovišč, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril kmetijski minister Iztok Jarc. "Za kaj takega novela zakona tudi ni primerna. Šlo bi za popolnoma nov koncept, potrebovali bi nov zakon," je minister povedal med svojim pojasnjevanjem razlogov za čim prejšnji sprejem novele zakona in odgovarjanjem na nekatere že izražene očitke zoper novelo.
"Prav tako ni namen tega zakona, da bi z drugačnim prednostnim vrstnim redom uničili, ukinili lovsko zvezo oziroma da bi to pomenilo konec lovske zveze, ker ta novela ne posega v organiziranost lovcev," je še dejal minister in dodal, da na ministrstvu cenijo dobro delo lovske zveze. "Lovska zveza je bila tudi naš partner pri tem zakonu, četudi imamo glede kakšnih zadev drugačno mnenje," je povedal minister.
Jarc se sicer zaveda številnih različnih interesov na področju, ki ga zadeva novela. "Zato je doseči konsenz na tem področju problematično," je dejal. Prav zaradi tega je ministrstvo pri pripravi zakona oblikovalo široko delovno skupino, v kateri so bili vključeni predstavniki ministrstev, strokovnih institucij in drugih organizacij, tudi lovske zveze. Z delom so začeli že v začetku leta. Kljub temu se po ministrovih besedah vsem ni dalo ustreči.
Predlog novele zakona o divjadi in lovstvu, ki ga je vlada sprejela julija, je že obravnaval matični odbor za kmetijstvo, predvidoma v prihodnji teden pa ga bo na plenarni seji obravnaval državni zbor. Po besedah ministra je potrebno novelo zakona sprejeti predvsem zaradi odločb, ki ju je ustavno sodišče izdalo novembra lani in v katerih zakonodajalcu nalaga, da v roku enega leta oziroma do 23. novembra letos v leta 2004 uveljavljenem zakonu o divjadi in lovstvu odpravi ugotovljene neskladnosti z ustavo.
Že samo ustavno sodišče je razveljavilo del 65. člena, ki se nanaša na minimalno število članov lovske družine in na prenehanje obstoja lovske družine zaradi odvzema koncesije. Lovske družine so namreč pravne osebe, registrirane v skladu z zakonodajo o društvih, ki že predvideva minimalno število oseb za ustanovitev društva (to so tri osebe). Prav tako lahko lovska družina obstaja kot društvo ne glede na to, ali je upravljavec nekega lovišča ali ne.
Poleg tega je odločilo, da je 26. člen zakona v neskladju z ustavo, ker ne omejuje trajanja prednostne pravice dosedanjih upravljavcev lovišč pri pridobitvi koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo na postopek prve podelitve koncesije po uveljavitvi zakona. V neskladju z ustavo je tudi šesti odstavek 29. člena zakona, ker ne določa, da pripada del koncesijske dajatve tudi občini, na območju katere se izvaja koncesija.
Pri prvi podelitvi koncesije bo v skladu z novelo in tudi odločbo ustavnega sodišča imel prednostno pravico dosedanji upravljalec lovišča. "Pri nadaljnjih podelitvah koncesij pa bi z novelo zakona imela prednost lovska družina, katere večji del članov so lastniki zemljišč in gozdov na območju lovišča oziroma katere večji del članov ima stalno bivališče na tem območju," je pojasnil generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Andrej Drašler. Ob tem je izpostavil, da bo koncesijski akt, ki ga bo sprejela vlada, predpisoval tudi dodatne pogoje glede strokovne usposobljenosti koncesionarjev. "Bistvo je, da je lahko koncesionar samo lovska družina," je dodal.
Osmi odstavek 29. člena obstoječega zakona pa je v neskladju z ustavo, ker zakon ne določa meril in kriterijev za razdelitev sredstev iz naslova koncesijskih dajatev. Določitev meril in kriterijev zakonodajalec namreč ne sme prepustiti podzakonskemu predpisu, pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da tudi to ugotovljeno neskladnost poskušajo rešiti s predlagano novelo zakona.
Med najbolj spornimi rešitvami novele je sicer skrajšanje koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo z 20 na 10 let. Razlogi za takšno rešitev so vezani na biologijo divjadi, naravo ekosistemske funkcije divjadi in s tem, da so tudi dolgoročna načrtovanja v lovstvu in gozdarstvu 10-letna, je povedal Drašler.
Življenjski ciklus najpomembnejših vrst divjadi, tako Drašler, v povprečju traja okrog deset let, poleg tega se v desetih letih zaradi vplivov okolja in drugih zunanjih dejavnikov lahko bistveno spremeni stanje v populacijah posameznih vrst divjadi, kar neposredno vpliva na razmerje med državo in lovsko družino kot koncesionarjem.
Minister Jarc je kot drugi razlog za čim prejšnji sprejem zakona navedel potrebo po čim prejšnji podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, saj so od sprejema zakona minila že tri leta, koncesij pa lovskim družinam še ni bilo mogoče podeliti. Tretji razlog je, da se je med izvajanjem zakona pokazalo, da se določene dejavnosti - na primer evidentiranje izgub divjadi - izvajajo nepopolno.
V noveli zakona so sicer tudi nekateri poudarki, tako minister, za katere obstaja širši konsenz, na primer ureditev polhanja. Spremembe so poleg tega potrebne zaradi uskladitve z zakonodajo s področij ohranjanja narave, veterine in uporabe orožja.