Lovska optika za dober  pogled

Vse od začetkov lova so lovci skoraj vsako orožje za lov uporabljali tako dolgo, dokler ga ni nadomestilo drugo orožje, ki je povečalo lovčev doseg. Sulice so nadomestili loki in puščice, te pa strelno orožje, ki je še vedno v uporabi. Strelno orožje zagotovo ne bi bilo tako dolgo osnovno/glavno lovsko orožje, če ne bi sčasoma doživelo  številnih izboljšav, ki so povečale njegovo natančnost in uporabni doseg. Nenehne izboljšave strelnega orožja in predvsem strelnih daljnogledov pa so v zadnjih letih uporabni doseg podaljšale do skoraj nepredstavljivih razsežnosti.

Napaka paralakse in sistemi nastavljanja paralakse

Napaka paralakse je skoraj zagotovo eden najbolj pogostih pojmov, ki jih slišimo ob strelnih daljnogledih, a je natančno razumevanje tega pojma med lovci in strelci še vedno dokaj redko. Vsak strelni daljnogled ima dve goriščni točki v svoji zgradbi, kot je bilo opisano pri možnostih namestitve namerilnega križa. Prav tako pa ima strelni daljnogled dve goriščni točki v katerih se sekajo svetlobni žarki tudi izven svoje zgradbe.

Osvetlitev namerilnega križa

Zelo velik napredek na področju strelnih daljnogledov je prinesla možnost osvetlitve namerilnega križa. Za lov v mraku so namreč nekdaj bili potrebni zelo debeli namerilni križi, ki jih je bilo mogoče razlikovati od tarče tudi v popolnem mraku. Takšni namerilni križi so ob dnevni svetlobi zelo okorni za natančne strele na daljše razdalje, saj pokrivajo zelo velik del tarče. Tehnologija osvetlitve namerilnega križa pa je to za vedno spremenila, saj je z osvetlitvijo mogoče videti še tako tanek križ tudi v popolnem mraku.

Namerilni križ in goriščne ravnine

Namerilni križ loči strelne daljnoglede od vseh ostalih optičnih izdelkov, saj omogoča popolnoma drugačno dejavnost. Vsi ostali optični izdelki kot so daljnogledi, spektivi in teleskopi so namenjeni opazovanju oddaljenih objektov, strelni daljnogledi pa so zaradi namerilnega križa namenjeni merjenju. Danes je večina namerilnih križev v strelnih daljnogledih izdelana tako, da je namerilni križ nameščen na površino ene od leč in ga vedno vidimo v sredini vidnega polja. Nekdaj so bili bolj pogosti žični namerilni križi, ki so se glede na nastavitev premikali znotraj vidnega polja in so bili lahko izven središča slike.

Oddaljenost očesa in hitri fokus

Oddaljenost očesa od okularja strelnega daljnogleda je zelo pomembna, saj je ob strelu nekaterih močnejših kalibrov prisoten  znaten odsun in je lahko strelni daljnogled s premajhno oddaljenostjo očesa od okularja celo nevaren. Sodobni daljnogledi imajo zato povprečno oddaljenost očesa približno 90 mm tako, da ne glede na moč odsuna puške ne more priti do udarca daljnogleda v obraz strelca. Za posebej močne afriške Magnum kalibre pa so na voljo celo daljnogledi, ki imajo optimalen položaj očesa ob merjenju oddaljen 120 mm ali več.

Strelni daljnogled – pripomoček za natančnejše strele

Strelni daljnogled je še pred nekaj desetletji veljal za dokaj redek kos lovske opreme, saj so bile cene teh optičnih namerilnih naprav po koncu druge svetovne vojne skoraj nepredstavljivo visoke. S serijsko proizvodnjo in pojavom večjega števila izdelovalcev pa so se cene strelnih daljnogledov zelo znižale in danes so lovske puške risanice, ki ne bi bile opremljene z njimi, med lovci že prava redkost.