Mačke
Mačke ( Felidae)
so družina iz redu zveri. So najbolj mesojeda družina od devetih. Najbolj znan predstavnik je domača mačka, ki jo je človek udomačil pred 10.000 leti. A družina vsebuje tudi vse ostale divje mačke, vključno z velikimi mačkami.
Razred: |
Mammalia (sesalci) |
Red: |
Carnivora (zveri) |
Družina: |
Felidae (mačke) |
Družina mačk vsebuje približno 40 vrst razdeljenih na dve poddružini: Pantherinae (kamor med drugim spadajo lev, tiger in leopard), in Felinae (kamor med drugim spadajo puma, gepard, ris in domača mačka).
Tradicionalno pa se mačke delijo v 5 podružin, že naštete Pantherinae in Felinae, izumrle Machairodontinae in Proailurinae, ter Acinonychinae (gepardi). Vendar so Acinonychinae verjetno uvrščeni napačno, saj glede na genske dokaze domnevajo, da so gepardi in pume bližnji sorodniki.
V prazgodovinskem času je obstajala poddružina Machairodontinae, katere predstavniki so bile tudi sabljezobe mačke, npr. dobro poznani sabljezobi tiger ali smilodon.
Mačke bivajo v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki, od puščav do visokogorja.
Mačke se med seboj razlikujejo v velikosti in barvah kožuha, vse pa imajo nezgrešljivo tipično mačjo zgradbo prožnega in mišičastega telesa, okrogle glave in kratke čeljusti. Tiger, največja mačja vrsta lahko zraste do dolžine skoraj 3 m in teže 300 kg. A razlike v zgradbi med tigrom in domačo mačko so majhne. Vse imajo zelo dobro razvita čutila, kremplje, bliskovite reflekse ter varovalno barvo. Zenice visokosposobnih oči se jim krčijo v pokončno režo, dobro razvite brke pa jim služijo za dodatno, tipalno orientacijo v temi. Velike in naprej obrnjene, za nočni lov specializirane oči sprejmejo velike količine svetlobe zaradi odbojnih celic (Tapetum lucidum), ki svetlobo odbijajo nazaj na mrežnico in podvajajo učinek svetlobe. To izredno močno refleksija opazimo kadar mački ponoči posvetimo v oči. Položaj oči omogoča stereoskopsko vidno polje, s čimer mačka zelo dobro oceni globino in s tem razdaljo.
Poleg odličnega vida mačkam v temi pomaga visoko razvit izreden sluh in voh. Slišijo zvoke na področju do 65 kHZ, medtem ko je meja za človeka pri 20kHz. Nizke tone mačke slišijo slabše.
V primerjavi z ostalimi zvermi imajo mačke manj zob, podočniki so veliki in ostri, kočniki pa prilagojeni za razkosanje mesa. So dobri plenilci in najpopolnejši mesojedi med sesalci.
Mačke podobno kot psi hodijo po prstih za razliko od medvedov, ki stopajo po podplatih.
Vse mačke razen največjih so izvrstne plezalke. Večina jih lovi plen iz zasede iz višine od koder skočijo na žrtev ali jo na kratki razdalji ulovijo.
V Evropi živita dve izvirni vrsti mačk. Ris (Lynx lynx) in Divja mačka (Felis Sylvestris), ki sta predstavnika vsak svojega rodu.