Gozdovi

Kaj je gozd?

Slovenija je ena izmed najbolj gozdnatih dežel v Evropi. Gozd bi prekrival večino našega ozemlja, če ga skozi tisočletja človek ne bi izkrčil v kmetijske namene. Gozd je pomemben del življenjskega prosta večine vrst naših divjih živali.
Gozdovi so življenjski prostori (ekosistemi) katerih glavni gradnik so drevesa. (Drevo je rastlina, ki odrasla meri vsaj 5 metrov v višino). Drevesa so v gozdu razmeščena v takšni gostoti, da se v tem prostoru oblikujejo posebni življenjski pogoji, ki se ostro ločijo od drugih ekosistemov. Drevesa ne rastjo sama, ampak skupaj z drugimi rastlinami (mahovi, lišaji, praprotnice, zelnate rastline, grmičevje) in živalmi. Tvori torej življenjsko združbo (skupnost) rastlin in živali. Med rastlinami in živalmi pa je vzpostavljeno dinamično ravnovesje.  

Kje uspevajo gozdovi?

Gozdovi so zelo razširjeni življenjski prostori na kopnem. Gozd predstavlja 11 odstotkov površine vsega planeta ali 38 odstotkov vsega kopnega na Zemlji. Omejujejo jih predeli, kjer je za rast dreves premalo padavin tu gozdovi prehajajo v savane. V visokogorju in visoko proti severnem ali južnem polu se rast dreves preneha zaradi prenizkih temperatur. Tu se pričnejo tundre. Slovenski gozdovi Gozdovi bi prekrivali skoraj celotno Slovenijo, če jih ne bi človek skozi tisočletja izkrčil v kmetijske namene. Gozd ne bi rasel le v visokogorju na območjih nad gozdno mejo ter na najbolj suhih in najbolj vlažnih predelih. Pred 200 leti je gozd pokrival le 36 % Slovenije. Po II. svetovni vojni, so pričeli opuščati za obdelavo težje travnike in pašnike, ki jih je po opustitvi gospodarjenja zopet prerastel gozd, ki danes prekriva 58 % površine Slovenije. Od kamnine in s tem od lastnosti prsti, od podnebnih pogojev, naklona in lege terena, nadmorske višine je odvisno kakšen gozd se raste na določenem območju. Tako lahko v Sloveniji najdemo 61 različnih oblik gozda, ki jih imenujemo gozdne združbe. Naši gozdovi so prebivališče okrog 71 drevesnih vrst, od tega 10 iglavcev in 61 listavcev in pa mnogo večjega števila vrst, ki ga uvrščamo v zeliščni in grmovni sloj (podrast). Pestrost rastlinstva se odraža v pestrosti živalskega sveta. Ogromno je različnih živalic v gozdnih tleh. Številne so žuželke. Bogat je tudi svet ptičev in sesalcev.

Vloge gozda

Gozd je nosilec številnih vlog, ki so izrednega pomena za naše življenje. Najpomembnejše so ekološke vloge. Gozd s svojim koreninskim spletom preprečuje erozijo- odnašanje prsti. V gozdnih tleh se zadrži ogromno vode, ki jo gozd prečiščeno počasi oddaja. V gozdovih s preperevanjem listja in lesa nastaja rodovitna prst. V procesu fotosinteze gozdovi proizvajajo kisik in vežejo ogljikov dioksid iz ozračja. Gozdovi blažijo podnebne vplive- hladijo okolico, varujejo pred vetrom. V gozdovih živijo številne živalske in rastlinske vrste, kar povečuje biološko pestrost in raznovrstnost.
Najbolj poznane so pridelovalne-proizvodne vloge gozdov. Poleg naj pomembnejše proizvodnja lesa poznamo še nabiranje drugih gozdnih proizvodov- sadežev, gob, plodov in zelišč. Iz gozda dobimo tudi gozdni med. Med pridelovalne vloge prištevamo tudi lov, ki je vir kvalitetnega naravno pridobljenega mesa in krzna. Včasih so v gozdu pridobivali tudi steljo ter smolo in tanin, ki so ju nadomestile kemijsko pridobljene spojine.