Velika uharica
Velika uharica (Bubo bubo)
V teži primerljiva s Snežno sovo(Bubo scandiacus), po razponu kril pa z največjo afriško Mlečno sovo (Bubo lacteus), po moči pa z Avstralsko Silno sovo (Ninox strenua ), je Velika uharica največja sova na svetu.
Razred: | Aves (ptiči) |
Red: | Strigiformes (sove) |
Družina: | Strigidae (prave sove) |
Rod: | Bubo |
Vrsta: | B. bubo |
Življenjski okoliš Velike uharice se razprostira predvsem v gorskih gozdovih preko vse Evrope, Skandinavije, Rusije Srednjega vzhoda in Azije. Gnezdijo tudi južneje npr. v Sahari v Afriki. Ne opažajo pa je tako daleč vzhodno kot je Japonska in tudi na zahodnem delu Evrope, na Angleških otokih je skoraj ni najti. Glede na njeno razširjenost je razumljivo njeno angleško ime »Eurasian Eagle Owl« ali po Slovensko Evrazijska orlovska sova.
V Evropi je, razen na skrajnem severu, navzoča skoraj povsod. Prvotno je poseljevala področja od severne Afrike do polarnega kroga. Danes je marsikje v Evropi ni več. V Nemčiji spet gnezdi kakih 70 parov. Prav tako se je spet pojavila v Švici, v Alpah in v Juri. Gnezdi pa tudi v Sloveniji, vendar je maloštevilna.
Velika uharica je bila nekoč normalno prisotna tudi na Angleških otokih, vendar so jo tam z lovom iztrebili. Logarji in kmetje so to storili v zmotnem prepričanju da ščitijo svoje divjad in živino. Velika uharica je sicer sposobna uloviti večji plen kot so zajci ipd., a to ne more biti izgovor za iztrebitev katerekoli vrste živali. Plenili so jo tudi zaradi okraševanja z njenimi dolgimi peresi, ki so se celo prodajali za nošnjo na klobukih. Od leta 1997 sicer opažajo posamične osebke, ki gnezdijo v divjini na Angleškem otoku. Sklepajo da gre za redke osebke, ki so prileteli iz Skandinavije ali zahodne Evrope.
Velika uharica lovi svoj plen od mraka in v zgodnjo noč. Področje lova si mnogokrat deli z orli, ki lovijo ob dnevni svetlobi. Drugih ptic ne prenaša, še posebej ne kraguljev. Iz svojega področja pogosto izpodrine sokole in tudi zasede njihova gnezda. Lovi tako da ujame plen v zraku ali pa na tleh. Običajno v letu pleni manjše ujede, fazane, golobe, race in vrane, tudi druge sove, a glavni vir prehrane najde v sesalcih od miši do zajcev in celo lisic in mladičev ovc in srn. Pravzaprav pleni vse kar se giblje in do velikosti, ki jo lahko obvlada. Torej od hroščev do mladiča srne.
Lovijo tudi v gozdovih, a zaradi velikega razpona kril to rajši počno na odprtem področju. Domujejo v širokem področju okolja, od mrzlih borovih gozdovih Skandinavije, preko hladnih gozdov in pašnikov srednje Evrope pa do vročih puščav Sahare. Gnezdi v gozdu ali na previsnih stenah. Zahvaljujoč svoji sposobnosti preživetja v tako širokih habitatih, pleniti tako širok nabor plena in ob zaradi svoje moči in velikosti izpostavljena tako malo naravnim sovražnikom, je bila visoko uspešna ptica. Žal danes njeno število upada in je na mnogih področjih ogrožena kot mnoge ostale ptice ujede. Ker jo je v ujetništvu relativno lahko vzgajati, obstaja v Evropi nekaj programov vzreje in vračanja teh ptic v naravno okolje na področja kjer so izumrle.
Vzreja mladičev poteka od februarja do julija. Gnezdi v nedostopnih skalnih votlinah, spodmolih in policah, v duplih starih drevesih in redkeje v zapuščenih gnezdih velikih ptic. Samica običajno izleže eno ali dve 75 do 80g težki jajci, redko pa do štiri, kar je odvisno od prehranske ponudbe okolja. Jajca običajno izleže v razmakih 3. dni. Medtem, ko samica leže jajca (32 do 35 dni) jo samec oskrbuje s hrano, kar počne še štiri do pet tednov po izvalitvi, ko se mu pri lovu za hrano pridruži še samica. Ni redko da eden od mladičev umre v gnezdu in ga poje preživeli mladič. Po sedmih do osmih tednih so mladiči sposobni letenja, vendar so še nekaj časa odvisni od svojih staršev, vse do pozne jeseni, ko se osamosvojijo. V prvi zimi veliko mladičev pogine. Najdaljša življenska doba Velike uharice v naravi je bila zabeležena na Finskem in sicer 26 let in 7 mesecev, sicer pa največ do 20 let. V ujetništvu pa običajno dosežejo starost med 45 in 60 leti. Zabeleženi rekord je 80 let.
Opis:
Je pretežno zlato rjava s številnimi vzdolžnimi črnimi lisami. Močno so izražena peresa na glavi, ki oblikujejo nekakšni »ušesci", po katerih se loči od orlov in drugih ujed. V višino zraste med 60 in 70 cm, njena krila pa se razpenjajo v širino 150 do 200 cm. Temu primerna je teža, ki pri samicah dosega med 2280 do 4200g, pri samcih pa med 1620 do 3000g. Dolžina enega samčevega krila je okoli 45cm, pri samici pa 48cm.
Let Velike uharice je neslišen z mehkimi premiki kril med drsenjem skozi zrak tudi na dolge razdalje. Včasih tudi jadra na vetrovih.
Oglaša se z dolgim monotonim »uuhuu- uuhuu- uuhuu«. Glas samice je za odtenek višji kot samčev. Ob občutku ogroženosti lahko renčijo in nekako lajajo.