Siva vrana
Siva vrana Cervus (corone )cornix L.
Črno siva ptica,ki jo največkrat vidimo na električnih žicah. Oglaša se z mogočnim krakanjem. Vrana zares izvrstno vidi, je zelo inteligentna ptica in se res dobro prilagaja človeškim spremembam.
| Razred: | Aves (ptiči) |
| Red: | Passeriformes (pevci) |
| Družina: | Corvidae (vrani) |
| Rod: | Corvus |
| Vrsta: | C. cornix |
Črno siva ptica, ki jo največkrat vidimo na električnih žicah, v mestih prava stiklivka za smetmi, na podeželju, pa v velikih jatah zaseda travnate površine. Ob cestah večkrat preletava površine in išče mrhovino. Včasih so verovali v to, da če se usede na dimnik, da prinaša smrt k hiši. To so najbolj pogosti opisi Sive vrane. Samec in samica sta enako obarvana. V glavnem je vrana pretežno siva in črna, črna je po glavi vratu, grlu in po perutih ter po repu. Prsni del je siv. Kljun in noge so še posebej močne. Vrana spada v družino ptic pevk, deli pa se v skupino Vranov.Oglaša se z mogočnim krakanjem, ki se sliši daleč naokoli. Živi praktično povsod. Polja, gozdički, naselja in mesta ter pestre pokrajine, kjer ima ustrezne življenjske pogoje. Na sploh ji zelo pašejo odprta polja in travniki s posameznimi drevesi. Hrani se z žuželkami, mrhovino, jajci in majhnimi pticami, različnimi semeni, orehi in ostanki hrane, ki jih pobira na smetiščih.
Gnezdi na drevju, tako na listavcih, kot tudi na iglavcih. Gnezdo gradita oba, s tem da samec prinaša gradivo, samica pa spleta gnezdo. Sama gradnja traja več dni. Samec pa nič kaj ne skopari z gradivom, saj se dogaja, da gnezdo obstoji tudi več let in ga uporabljajo ptice ujede. Gnezdo je zgrajeno iz vej, slame, tkanin, perja, blata, plastike in vejic iglavcev, odvisno kaj v tem času samec prinaša in najde. Samica konec marca ali v začetku aprila, znese 3- 6 jajc, ki so zelenkasta in gosto lisasta in pikasta, zlasti na debelejšem koncu. Mladiči se izvalijo po 21 dneh. Od začetka, približno teden dni, celotno družino prehranjuje samec, nato pa hrano začne iskati tudi samica. Mladiči gnezdo zapustijo po dobrem mesecu dni.
Njeni naravni sovražniki so predvsem kuna, sokol selec in kragulj. Najbolj od vseh pa se boji Velike uharice. V zadnjem času se je populacija vran močno povečala, k temu pa je pripomogla vrana sama, saj se neprestano prilagaja na človeške spremembe in jih s pridom izkorišča. Pričele so se povečevati tudi škode na poljskih pridelkih, zlasti velike so na koruzi in vrtninah. Že sem omenil, da se vrana s pridom prilagaja človeku, največ škode pa zadnji čas povzroča kmetom na balah kjer je spravljena travna silaža.Za ovojem plastike se namreč nahaja veliko žuželk in ostalega mrčesa, zato vrana s svojim ostrim kljunom prebada plastiko, s tem pa povzroča škodo, saj ko v balo pride voda silaža prične gniti.Za konec naj dodam, da vrana zares izvrstno vidi, da je zelo inteligentna ptica in se res dobro prilagaja človeškim spremembam.