Danica Onič
Že kot otrok sem rada risala.
Starši pa tega niso odobravali. Njihovo mnenje je bilo, da se edino s trdim delom preživi. Umetniki in slikarji pa so samo ljudje, ki ne znejo delati. Otrok se mora prilagoditi staršem, zato sem opustila vsakršno misel na slikanje.
V življenju sem se trudila preživeti, V letu 2007 sem dobila možnost za nakup stanovanja. Možnost je bila lepa. Stalna služba, redni prihodki... Seveda pod hipoteko, ki jo bom odplačevala do leta 2037. V letu 2013 pa so se pričele težave s službo. Najprej neizplačane plače, potem stečaj podjetja... Skrbi, jeza in žalost so se prepletale v mojem življenju. V obupu sem se vprašala, kako naj preživim. Služb ni. Nadomestilo osebnega dohodka mi je na zavodu preteklo. Ostala sem brez denarja in možnosti za preživetje. Tu je še neplačevanje hipoteke katera me lahko pripelje, da postanem še brezdomka.
Kot rečeno. Vprašala sem se kaj sploh znam. Kaj je moja strast? Pričela sem se spominjati otroških dni. Rada sem risala. Zaradi prepovedi staršev pa mislim, da sem še vedno v sebi negovala tisto malo deklico, ki je rada prijela za barvice. Kupila sem si barvice. Najprej risala le zvezdice in listke. Kasneje pa vedno bolj zahtevne stvari. Ko so slike postale meni všečne, realne in lepe, sem poprijela tudi za platna in barve. Najraje pa posežem po Tempera barvi.
Prve tempera barve so pričeli uporabljati že pred časom Leonarda Da Vincija. V njegovem obdobju pa je tempera pričela nadomeščati oljnato barvo.
Gvaž tempera tehnika z razliko od akvarela uporablja belo barvo za svetlenje. Gvaž je kriten in gost zato v končnem efektu daje mat žameten videz. Tempera zaradi močnega pigmenta ne temni in ne poka. Slika je dolgo obstojna. Barva je hito suha zato lahko kmalu nanašamo naslednji sloj barve.
V renesansi so kombinirali tehniko tempere in klasično pozlato. Freske , stene. Lahko se meša tudi tempera z olno barvo , vendar ni preveč priporočljivo. Da Vincijeva Zadnja večerja je pričela razpadati že v času slikanja.
Ker pa sem se zavedala, da sem samouk in se s tem tudi podcenjevala, sem iskala v katero zvrst slikarstva sploh spadam. Iskala se svojo lastno identiteto. Slike, ki jih rišem sem poslala nekaterim galerijam in učiteljem slikanja. Prejela pa sem sledeče odgovore, ki sem jih strnila v celoto:
Naivna umetnost se je v Sloveniji kot organizirana skupnost pojavila 1962. Po letu 1967 pa se razmahne. To so slikarji samorastniki – samouki. Na nas ne vpliva ne slog ne smer priznanih in začrtanih, priznanih uradnih umetnosti. Gre za umetnost ki nima razvoja. Naivna tehnika slikanja je stara toliko kot človeštvo.
V 19 stoletju je nastala kot reakcija, protiutež akademskemu izobraževanju - slikarstvu, kot upor preveč nasičenemu s tradicijo, zgodovino in šolskim izobraževanjem slikarstva. Paul Gauguin, priznani naivni umetnik je iskal spontanost, poetičnost, romantičnost in izolacijo od civilizacije. Tako je naivna umetnost pripeljala do novih del, zavestnih novih kombinacij, kot tudi nezavednih deformacij realnega sveta v katerem živimo. Tako so bili ustvarjeni novi estetski ideali, ki so začeli spreminjati razumevanje likovne govorice. Nov koncept, neoprimitivnega slikarja ( slikarjev) kaže na vzajemnost z magičnimi refleksi nagonskega naivnega umetnika. Tako moderni kot primitivni slikarji kažejo duhovno sorodnost.
Naivno slikarstvo je neobremenjeno ustvarjanje. Slikarja zanima predvsem ponovno odkritje prvobitnega. Značilna je predvsem bleščeča barvitost. Preplet realnega in irealno – harmonija fantastičnega in konkretnega, estetika in poetika se izlivata iz slikarja. Velikokrat poglobljeno psihološko obravnava tematiko v svojih delih.
Nekateri avtorji naivne umetnosti, ki so spoznali potencial izvirnega, spontanega, iskrenega, skritega ustvarjanja s čistim srcem in modrostjo otroka, ki ga vodi logika. Strast slikarja popelje v individualnost ki izvira iz arhetipske podzavesti. Iz anonimnega slikarja se prične razvijat umetnik.
Moje ime je Danica Onič
doma pa na Koroški Beli , predmestje Jesenic
Svoje slike objavljam na facebook danica onic
Dosegliva sem na mail : Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
ali na telefon 030 626 227