9. del - PREPREČEVANJE IN POVRAČILO ŠKODE OD IN NA DIVJADI / Člen 51 - 59
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega se ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Celoten zakon
IX. DEL
PREPREČEVANJE IN POVRAČILO ŠKODE OD IN NA DIVJADI
51. člen
(splošne določbe)
Glede povzročitve in odgovornosti za škodo se uporabljajo določbe obligacijskega zakona, v kolikor ta zakon ne določa drugače.
52. člen
(opredelitev škode)
(1) Škoda na zdravju ljudi je tista, ki jo divjad povzroči neposredno zdravju človeka in je vsa nepremoženjska škoda, ki je nastala oškodovancu zaradi delovanja divjadi.
(2) Škoda na premoženju je škoda, ki jo divjad povzroči s poškodovanjem, uničenjem ali zmanjšanjem vrednosti premičnih in nepremičnih stvari fizičnih in pravnih oseb (škoda na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, domačih živalih, gospodarskih in drugih objektih ipd).
(3) Za škodo, ki jo je povzročila divjad v gozdu, ne šteje poškodovanje ali uničenje nasada rastišču neprimerne drevesne vrste, katere vnos mladja ni bil skladen z gozdno gojitvenim načrtom ali objedanje mladja v sestojih, ki niso v obdobju pomlajevanja.
(4) Za škodo, ki jo je povzročila divjad na domači živali, šteje zmanjšanje ali izguba vrednosti poškodovane ali pokončane domače živali.
(5) Škoda povzročena z izvajanjem lova je vsaka škoda, ki so jo pri izvrševanju lova povzročili lovci, gonjači ali drugi udeleženci lova in lovski psi.
(6) Škoda na divjadi je premoženjska in ekološka škoda, povzročena z neposrednim protipravnim uničenjem, poškodovanjem ali prilastitvijo divjadi, njenih legel in gnezd ali povzročena posredno s protipravnimi posegi v prostor, ki spreminja, krči ali uničuje habitate, naravne prehode (biokoridorje) in druge za obstoj divjadi pomembne dejavnike.
(7) Vlada predpiše natančnejše kriterije za opredelitev vrst škod iz predhodnih odstavkov tega člena ter metode in merila za ugotavljanje njihove višine.
53. člen
(preprečevanje škode)
(1) Fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, mora na primeren način kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode.
(2) Imetniki kmetijskih in gozdnih zemljišč na katerem je lovišče, so dolžni uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, ki jim jih preskrbi upravljavec lovišča in izvajati druge predpisane ukrepe za preprečevanje škode po divjadi.
(3) Če nastanka škode ni mogoče preprečiti na način iz prvega in drugega odstavka tega člena, lahko oškodovanec oziroma oškodovanka od upravljavca lovišča zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode. Minister predpiše vrste ukrepov in način zagotovitve sredstev za izvedbo ukrepov.
(4) Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik zemljišča, ki ne dovoli upravljavcu lovišča ali lovišča s posebnim namenom, zavarovanja zemljišča, ga pri tem ovira ali odstrani sredstva oziroma ovire za preprečevanje škode, ne dovoli oziroma preprečuje izvajanje lova, namerno poškoduje ali odstrani lovske objekte oziroma ne ravna v skladu s prejšnjimi odstavki tega člena, nima pravice do povrnitve škode, ki jo povzroči divjad na teh površinah.
(5) Upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom je dolžan obvestiti upravljavca javne ceste, ki vodi skozi lovišče, o krajih stalnih prehodov divjadi čez cesto zaradi postavitve ustreznega prometnega znaka.
(6) Minister na predlog Zavoda predpiše minimalne pogoje ustrezne zaščite posameznih nelovnih površin.
54. člen
(odgovornost za škodo od divjadi in zavarovanih vrst prostoživečih sesalcev in ptic)
(1) Republika Slovenija ni odgovorna za škodo, ki jo povzroči divjad, razen v primerih, določenih s tem zakonom.
(2) Za škodo, ki jo povzroči divjad iz 38. člena tega zakona v lovišču ali v lovišču s posebnim namenom na kmetijskih in gozdnih kulturah, odgovarja upravljavec ne glede na krivdo (objektivna odgovornost).
(3) Za škodo, ki jo povzroči jelenjad ali divji prašiči v obmejnih loviščih ali loviščih s posebnim namenom na kmetijskih in gozdnih kulturah, odgovarja upravljavec. Za škodo, ki presega 50 odstotkov letnega prihodka od prodane divjačine v primeru, da je upravljavec izpolnil letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, odgovarja Republika Slovenija. Potrebna sredstva za plačilo teh škod zagotavlja ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo.
(4) Za škodo, ki je nastala na nelovnih površinah iz 10. člena tega zakona od divjadi ali zaradi lova, je odgovoren upravljavec, če je nastala po njegovi krivdi (krivdna odgovornost), sicer pa Republika Slovenija.
(5) Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste prostoživečih sesalcev in ptic, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja ohranjanje narave, odgovarja Republika Slovenija, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost).
(6) Za škodo na divjadi, povzročeno na način iz šestega odstavka 52. člena tega zakona, je odgovoren tisti, ki je ravnal namenoma ali iz malomarnosti (krivdna odgovornost).
(7) Za škodo na divjadi in na vozilu, ki jo povzroči trk divjadi in premikajočega se vozila odgovarja:
-
voznik vozila, kolikor se ugotovi, da ni vozil v skladu s predpisi,
-
upravljavec lovišča, kolikor se ugotovi, da je škoda nastala zaradi dejanj upravljavca,
-
upravljavec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, kolikor sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo.
(8) Za škodo, povzročeno z izvrševanjem lova s strelnim orožjem, odgovarja upravljavec, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost). Za ostalo škodo nastalo pri izvrševanju lova in upravljanja z loviščem ali loviščem s posebnim namenom, ima oškodovanec pravico neposredno uveljavljati škodo od povzročitelja. Za izplačano odškodnino veljajo določila o odgovornosti delodajalcev po obligacijskem zakonu.
55. člen
(višina odškodnine)
(1) Oškodovanec je upravičen do odškodnine za škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah, povzročeno od divjadi:
-
za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko te kulture ni mogoče nadomestiti z drugo, v vrednosti za območje in kulturo doseženega pridelka, obračunanega po tržni odkupni ceni iz preteklega leta, ki ga objavi Statistični urad Republike Slovenije z revalorizacijo v višini letne inflacije;
-
za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko je uničeno kulturo še v istem letu mogoče nadomestiti z drugo, v višini vseh stroškov dela in sredstev, potrebnih za osnovanje nove kulture in razliko v vrednosti pridelka med uničeno in novo kulturo;
-
za pokončano domačo žival v višini cene enakovredne domače živali, povečano za stroške zaradi nakupa živali;
-
za poškodovano domačo žival v višini stroškov zdravljenja, povečano za višino izgube zaradi izpada ali odloga vzrejnega cilja;
-
za ostale vrste škode, ki jih ureja ta zakon, v višini, ki jo oceni izvedenec z ustreznega področja.
(2) Višina odškodnine na divjadi s protipravnim lovom se določi po ceniku, ki ga predpiše minister.
56. člen
(uveljavljanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah od upravljavca)
(1) Oškodovanec je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta upravljavec javno objavi na krajevno običajen način.
(2) Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljavsko območje imenuje minister za dobo petih let.
(3) Komisijo za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, sestavljajo predsednik oziroma predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) ali njegov namestnik oziroma njegova namestnica (v nadaljnjem besedilu: namestnik), ter dva člana oziroma dve članici (v nadaljnjem besedilu: član) ali njuna oziroma njuni namestnika oziroma namestnici. En član komisije in njegov namestnik sta usposobljena za kmetijsko stroko, drugi član komisije in njegov namestnik pa za gozdarsko in lovsko stroko. Komisija zaseda v tričlanski sestavi in odloča z večino glasov. V delu komisije sodeluje tudi lovski inšpektor oziroma inšpektorica (v nadaljnjem besedilu: lovski inšpektor) brez pravice glasovanja.
(4) Na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, poizkusita oškodovanec in upravljavec skleniti sporazum o plačilu odškodnine.
(5) Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z odločitvijo komisije, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo morata vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
57. člen
(uveljavljanje ostalih škod od upravljavca)
Za ostale vrste škod veljajo splošni predpisi o uveljavljanju odškodninskih zahtevkov.
58. člen
(uveljavljanje škode od Republike Slovenije)
(1) Škodo, za katero je odgovorna Republika Slovenija, prijavi oškodovanec v roku treh dni s pisno prijavo pooblaščencu, ki ga minister določi z odločbo.
(2) Če se oškodovanec in pooblaščenec v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode ministrstvu, pristojnemu za divjad in lovstvo.
(3) Oškodovanec, ki se ne strinja z odločitvijo ministrstva, pristojnega za divjad in lovstvo, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
59. člen
(črtan)