Kontrolna metoda 4. del

3.1 Osrednji slovenski register velike lovne divjadi in velikih zveri

Pomoč usposobljenih terenskih sodelavcev (tudi članov slovenske lovske organizacije) pri monitoringu populacij divjadi in velikih zveri smo na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete že večkrat uporabili, in sicer lokalno, na območju Lovišča s posebnim pomenom Jelen-Snežnik (Adamič in sod., 2006), leta 2004 pa smo pričeli tudi na ravni celotne Slovenije. Osrednji slovenski register velike lovne divjadi in velikih zveri (Virjent in Jerina, 2004) je bil oblikovan v začetku leta 2004 na pobudo drugega avtorja tega prispevka.

V njegovo vzdrževanje so vključene vse organizacije, v okviru katerih v Sloveniji poteka lov divjadi in velikih zveri (Preglednica 1). Prostorsko naj bi register prekrival vso Slovenijo. V njem se od začetka leta 2004 vodi enotna evidenca o vsej uplenjeni in/ali drugače izločeni (poginuli, povoženi) veliki divjadi in velikih zvereh v Sloveniji.

Preglednica 1: Osrednji slovenski register velike divjadi in velikih zveri – sodelavci in opis podatkov, ki so bili zbrani leta 2004.

Figure 1: Core Slovene Register of Big Game Species and Large Carnivores – collaborators and description of data gathered in 2004 

Za vsak izločeni osebek se v registru zbirajo podatki o: 1) lovski organizaciji (lovska družina, lovišče s posebnim namenom), 2) biološki vrsti (jelenjad, srnjad, gams, muflon, kozorog, damjak, divji prašič, medved, ris, volk), 3) spolu (moški, ženski), 4) neto (brez prebavnih organov in krvi) in transportni (brez notranjih organov, krvi, parkljev in glave) telesni masi, 5) ocenjeni starosti (na leto natančno), 6) trofejni vrednosti (točke, masa), geografski lokaciji (ime lokacije, šifra kvadranta) in 7) vrsti izločitve (reden odstrel, povoz, pogin ipd.) in 8) datumu (leto, mesec, dan) njegove uplenitve oz. izločitve.

Za zajemanje podatkov o natančni geografski lokaciji izločitve živali smo za vse lovske družine in lovišča s posebnim namenom pripravili karte (skupaj 428 kart) v merilu 1 : 50.000 z vrisanimi in oštevilčenimi kvadranti velikosti 1 x 1 km, s šifrantom, z okvirnimi mejami lovišča in natančnimi navodili za odčitavanje in vnos podatkov. Podatke o izločenih živalih so sproti vpisovali v evidenčne knjige odstrela po lovskih družinah in jih po koncu lovnega leta – po komisijskih kategorizacijah – vnašali v poenotene podatkovne baze na Zavodu za gozdove Slovenije, po Zvezah lovskih družin Slovenije in na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF.

Bistvena prednost omenjenega registra je v prostorski natančnosti evidentiranega mesta izločitve živali. V njem so podatki namreč prostorsko določeni na ravni kvadranta s površino 1 km², v starejših sistemih pa so bili opredeljeni z mejami lovišč.

Enoten, trajno vzdrževan register bo podlaga za prihodnje spremljanje uspešnosti upravljanja populacij divjadi in velikih zveri na več ravneh (lovske družine oz. lovišča s posebnim namenom; lovsko-upravljavska območja oz. zveze lovskih družin; država) in za prihodnje raziskave: (1) o območjih razširjenosti ter prostorski spolni in starostni zgradbi populacij divjih živali, (2) o odnosih med zgradbo življenjskega okolja divjadi in njenega telesnega in zdravstvenega stanja ter njene trofejne vrednosti, (3) o povezavah med populacijskimi značilnostmi (npr. gostoto) in škodo na kmetijskih površinah ali poškodbami gozda, (4) o odnosih med različnimi živalskimi vrstami ipd.

Praktično uporabnost Osrednjega slovenskega registra velike lovne divjadi in velikih zveri prikazujemo s podatki o izločeni jelenjadi v letu 2004. Na ozemlju Slovenije je bilo v koledarskem letu 2004 zabeleženih 4.718 izločitev jelenjadi. Za 4.433 osebkov (94 % vse izločene jelenjadi) so bile v mrežo kvadrantov posnete tudi lokacije njihovih izločitev. Vsaj ena izločitev jelenjadi je bila registrirana v 2.077 kvadrantih. Na podlagi evidentiranih lokacij izločene jelenjadi smo izdelali karto gostote izločitev te živalske vrste v Sloveniji. V ta namen smo uporabili fiksno kernelsko metodo (Worton, 1989), ki lokacijam (točkam) prilagodi zvezno tridimenzionalno funkcijo gostote verjetnosti. Iz karte je razvidno, da so lokacije odvzema jelenjadi sicer široko razpršene po večini države, vendar pa so območja, kjer je gostota odvzema višja, razmeroma majhna. Površina območja, na katerem je bilo izločene 95 % vse evidentirane jelenjadi v Sloveniji (več kot 4.200 osebkov), meri le 3.280 km² (fiksna kernelska funkcija: P = 0,95) ali dobrih 16 % ozemlja Slovenije. Območja z večjo gostoto odvzema in verjetno tudi z večjo populacijsko gostoto jelenjadi so: Kočevska, Snežniško-Javorniško pogorje in Menišija, del Prekmurja ob meji z Madžarsko, zahodni del Kamniško-Savinjskih Alp, Jelovica in Pohorje (Slika 1).

Slika 1: Gostota odvzema jelenjadi v Sloveniji v letu 2004 . Na območjih, ki so na sliki osenčena, je bilo skupaj realiziranega 95 % vsega odvzema jelenjadi v Sloveniji.

Figure 1: Density of red deer harvested in Slovenia in 2004. The shaded areas shown in the figure make up 95% of all red deer harvested in Slovenia.