Ali lahko okrivimo volkove za povoz na cestah in železnici?

Zgode in nezgode okoli volkov in njihovega plena so spet popularne v naših medijih. Seveda novinarji o tem radi povprašajo tudi lovce iz lovišč, kjer se to dogaja. Kakšni so naši odgovori in kakšen je naš odnos do te namišljene problematike?
Na portalu Primorskih novic 4 junija 2014 preberemo za primer povoza košute in jelena. Košuta je končala svoje življenje na avtocesti, jelen pa je izgubil bitko z lokomotivo.

KGZ za izredni odstrel volkov

Kot poročajo danes 30. maja 2014 v dolenjskem listu, naj bi odbor za gozdarstvo in lovstvo pri kmetijsko-gozdarski zbornici na izredni seji podprl izredni odstrel volkov. Zakaj jim je ljuba taka odločitev?

Plenjenje prostoživečih parkljarjev in variabilnost prehranjevanja volčjih tropov

Analiza najdenih ostankov plena:
Skupno smo našli 83 ostankov plena volkov, kar je manj od predvidenega cilja (100-150). To je bila predvsem posledica kratkega časa spremljanja posameznih volkov (v povprečju le 204 dni) zaradi nepričakovano visoke smrtnosti volkov opremljenih s telemetričnimi ovratnicami in tehničnih težav. Ne glede na manjši vzorec pa ocenjujemo, da zbrani podatki predstavljajo dovolj velik vzorec za okvirno oceno plenjenja volkov v Sloveniji.

Moratorij na vse vrste živali razen na divje svinje in fazane

Iz urada Vlade Republike Slovenije so pravkar sporočili, da je minister podpisal uredbo s katero se na področju lova prostoživečih živalskih vrst v letu 2014 uvaja moratorij na vse vrste živali razen na divje svinje in fazane. Pričakujejo se prvi odzivi osrednje slovenske lovske organizacije LZS.

Chronic wasting disease (CWD)

“Bolezen kroničnega hiranja”, za katero je dovzetna jelenjad, je zaenkrat razširjena samo v Severni Ameriki. Očitno pa obstaja realna nevarnost in velik strah, da se bolezen razširi tudi v Evropo. Ena najbolj kritičnih skupin za prenos bolezni k nam so menda lovski turisti. Je zelo nalezljiva bolezen, ki ima uničujoče posledice za številne populacije divjih in gojenih jelenov

Nepričakovani negativni stranski učinki krmljenja parkljarjev na ptice

Na jugovzhodu Poljske v Beskidih na severnem področju Karpatov so znanstveniki delali raziskavo o vplivu krmišč na ptice. Raziskava je pokazala, da mnogo premalo vemo o negativnih vplivih dopolnilnega krmljenja prostoživečih živali. Dopolnilno krmljenje parkljarjev je še vedno sestavni del gospodarjenja z divjadjo praktično v celi Evropi. Izjema sta Švica z nekaterimi kantoni in Nizozemska, ki to zakonsko prepovedujeta, medtem ko je v večini evropskih držav celo zakonsko zapovedano in sestavni del lovsko upravljavskih načrtov.