Piščetove prsi v voku
Simpl, ko'... vok
Pričujoče fotografije tako orisujejo enostavno pripravo po vzhodnjaških manirah mariniranih piščetovih prsi v voku, z (kako nenavadno) mešano zelenjavo in (malce bolj nenavadno) črnimi trobentami, ki v pričujoči orientalski izvedbi zelo dobro nadomestijo originalni kitajski črni fungus.
Začne se z mesom...... ki ga je Brlogar našnital na trakce...
... in vmešal v marinado iz dveh žlic teriyaki omake, malce sezamovega in arašidovega olja, mlete paprike in curyja, zdrobljenih koriandrovih semen in popra.
Potem je z police vzel veeelik kozarec za vlaganje, v katerem je hranil še zadnji dve pesti suhih črnih trobent, ki jih je nabral na poznojesenskih jagah.
Suhe mrtvaške gljive je namočil v toplo vodo, da so se lepo omehčale.
Vzel je polovico ohrovta in ga razrezal
Prav tako je narezal ostalo zelenjavo, manjšo čebulo, por, rdečo papriko in korenček. Sesekljal je tri stroke česna in majhen čili, ki ga je utrgal z bilke na kuhinjskem otoku.
Pri kuhanju v voku je bistveno, da so sestavine pripravljene preden prižgeš plin (ali, nesrečnik, elektriko), kajti ko se težka posoda razhajca ni več šale niti časa, da bi se motovilil naokrog.
Takorej je tudi brlogar zanetil plin na najmočnejšem gorišču, pristavil vok in ga obrizgal z sezamovim in arašidovim oljem. Ko je bila vročina taprava, so v voku zacvrčali trakovi mariniranega piščanca.
Ko so se ti lepo svetlorjavo pozlatili, pa je med stalnim mešanjem dodal še rahlo ožete črne trobente in ostalo zelenjavo. Glede na kratek čas kuhanja, vrstni red dodajanja slednje niti ni tako pomemben, napisana logika narekuje, da začneš s čebulo, čilijem, porom.... končaš pa s papriko česnom in ohrovtom.
Jed je bila pripravljena po, dobesedno, šestih minutah vročega vokanja, postrežena pa ob, kakopak, rižu...
...katerega ga je med obedovanjem Brlogar izdatno okapljal s slankasto sojino omako.
Simpl, ko... vok.