Voki-toki picek

S tistega izleta na obalo nam je ostalo nekaj lepih svežih špargljev. Z brlogarico sva se namenila uničiti jih ASAP, dokler so bili še čili, mladi, čvrsti in trdi (take imajo Mati brlogarica najrajši). Tako sva jih že kojci na dan povratka uvrstila na lahko hrustljavo povratno večerjo.
Ker je minilo že nekaj časa odkar sva zadnjič cmarila v voku (tistem tapravem tatežkem železnem, ne oni vokponvi, ki je često na brlogarjevem ognju), sva se odločila špargljem prirediti vroči randi  s piščetom in nekaj pridružene zelenjave, ki je bila takrat pri roki.

Štiri stvari, ki so pri voku res kul: 1. Kuhanje v voku je SIMPL, 2. Čas priprave je extrakratek,  3. Hrana zaradi hitre priprave zadrži večino zdravjukoristne vsebine 4. Umaže se samo ena posoda, pa še to je čist uizi spucat.

Seveda se tudi v ponvi skuha čisto primerljivo slastna jed, ampak visoka vročina razpaljenega voka vseeno doda nahitro popraženim sestavinam dodatno okusnohrustljavo noto. Res pa je, da je zadeva potrebuje nemalo ognja, da se razgreje na tisto pravo delovno temperaturo, brlogarji smo si prav zategadelj omislili plinski štedilnik z dodatnim trojnim vok gorilcem na sredini.

POSTOPEK:

Brlogarjev ata je iz hladilnika vzel piščetov prsni del in ga našnital na trakce, tako kot to delajo tapravi poševnooki mojstri. Da bi jed dobila še bolj pristen vzhodnoazijski pridih, je meso za kratek čas vdal v marinado iz cca dveh žlic sojine omake, kateri je dodal še pol žličke rdeče paprike ter malček čilija in timijana.

Narezana piščetovina (iz fileja)

Nato je narezal beluše in našnital še po eno rdečo papriko, bučko, korenček in čebulo.

Nevarnost hipervitaminoze

Konec priprav, akcija.... Vok je med tem ogrel na tavelikem ognju in ga malo naoljili, po občutku... fajn je če potem olje razmažeš po celi posodi, da se ne prijemlje in da imaš celotno delovno površino lepo pripravljeno, vročo in mastno (takšno ima brlogar najrajši).
Pri kuhanju v voku je sicer najbolj priporočljivo uporabljati olja in maščobe, ki ostanejo stabilne na visokih temperaturah... bojda je posebej primerno kokosovo maslo. A ker ga Brlogar tedaj ni imel pri roki, je uporabi kar navadno rastlinsko olje.

Naoljeni litoželezec

Na vroči maščobi so najprej zacvrčali koščki mariniranega piščančjega mesa, ki jih je tik pred tem osolil.
Ker je pridno mešal, je bilo meso en dva tri lepo popraženo z vseh strani. Nato je dodal narezano čebulo in še malo pomešal.

Onions joined the party

Dodal je še preostalo zelenjavo (razen špargljevih vršičkov, ki pridejo noter čisto na koncu), posolil, malce popral ter pražil še nekaj minut.

Samo še vršaki pa smo redy to go

Po kakih trehinpol minutah je dodal še vršičke, pražil še minuto in voila... to je to.

Enostavno, hitro, krasno, pisano, hrustljavo, zdravo... tako kot imamo najraje