CAC Savinjske doline

Dva amaterja ali 6 nog prvič na državni razstavi

Lovsko kinološko društvo Celje je pod pokroviteljstvom občine Braslovče organiziralo državno razstavo psov lovskih pasem in specialno razstavo za nemške prepeličarje, s podelitvijo  CAC SLO priznanj. Prijetno lovsko in kinološko obarvano srečanje vodnikov psov lovskih pasem na prireditvenem prostoru občine, so člani lovske družine Braslovče logistično podprli, pripravili prostor in poskrbeli za lovsko kulinarično ponudbo.

Na kraj pameti mi ni padlo, da se bom s svojim psom kdaj udeležil takega dogodka. Svoje lovske pse sem vedno doživljal bolj egoistično, za lastne potrebe lova in druženja in opravljal zgolj tiste nujne preizkuse in preglede, katere zahtevajo zakonski in lovski predpisi. A nedavni dogodek lovsko-kinološkega dne na istem mestu in v isti organizaciji me je prepričal, da s prijavo na razstavo izrazim solidarnost eni od bolj, če ne celo najbolj aktivni lovski kinološki organizaciji pri nas. Ob tem sem se nadejal tudi ponovnih srečanj s prijatelji in znanci iz lovskih vrst, kar so vedno prijetna družabna doživetja.
Tako sem v soboto zjutraj doma še v mračnem jutru že sprehajal svoja psa na bližnjem travniku, da se otreseta bremena večernega obroka in da se Perun še malo razmiga pred potovanjem. Ob dogovorjeni uri pa sva se že ustavila pred blokom v Ljubljani, kjer se nama je pridružil prijatelj Vital, ki je tudi avtor vseh priloženih fotografij. Iz njih se sicer vidi, da ni samo prijatelj in občudovalec kinologije, temveč tudi samih kinologinj. Nekaj res lepih posnetkov mu je uspelo. Le oglejte si spodnjo galerijo!
Namenjeni smo bili prispeti pred otvoritvijo dogodka, zato smo potovali dovolj zgodaj in tudi pravočasno prispeli, a pogled na količino parkiranih vozil na travniku namenjenemu parkiranju je pričal, da se je kar dosti obiskovalcev odločilo pohiteti in da gre res za dogodek s številčno udeležbo. Okoli 500 obiskovalcev se je nabralo in tudi število prijavljenih psov, mislim da se je številka ustavila nekje čez 160 danes ni od muh. Opaziti je bilo tudi avtomobile tujih registracij.
Naša mala Slovenija in dobri odnosi s kinologi in lovci so botrovali ponovnemu pozdravljanju ob ponovnih snidenjih. Še najbolj pa sem bil vesel klica iz ozadja, s katerim me je pozval Ivan, vzreditelj moje brak jazbečarke iz psarne Kovaške, ki je tokrat ostala doma. Na samem prireditvenem mestu ga ni bilo kaj dosti »biksati«, saj smo bili pod nadzorom budnega očesa zadolženih za varnost, med njimi Špička. Kako ti vodniki krvosledcev ravnajo s tistimi »prestreljenimi«, pa vemo!
Na sprejemni točki smo se prijavili, dobili mapico s katalogom, štartno številko in drugim materialom ter pozdravili Jožico v funkciji finančne službe in se pomešali med ostale. Paša za oči vsakega, ki mu srce bije za lovske pse. Posebna kategorija pa so tisti vodniki, ki le vodijo pse lovskih pasem, a niso lovci in jih v ta namen ne uporabljajo. Ti imajo svoj, športni kinologiji svojstven pristop, bolj usmerjen na sam handling in estetsko pripravo psa. Lovci, vsaj jaz, pa smo bolj »naturščiki« s prioriteto na lovski uporabnosti psa. Ta razlika se je opazila tudi v sami nastanitvi obiskovalcev s šotori, zložljivimi stoli in mizicami za urejanje psov, medtem ko smo tisti bolj zeleno opravljeni bolj posedali ob svojih psih, jim po tleh razgrnili kakšno dekico ali pa se z njimi sprehajali med obiskovalci. Razen nekaj bevskanja med nemškimi lovskimi terierji ob sami podelitvi na zmagovalnem odru ni bilo slišati enega samega renčanja zato lahko trdim, da so očitno psi z lastniki vred lepo socializirani in je bilo to pravo nasprotje dogodkom, ki jih včasih doživimo pred in celo še med kakšno skupno jago, ko se psi nevzgojenih lastnikov tudi stepejo.
Me je pa osebno zmotilo, da so bile na dogodku prisotne tudi nekatere »vroče« psice. Pa mene še ne toliko, kot Peruna (Bruno), ki je ves čas z nosom drsal po tleh, da sem ga le s težavo občasno prepričal, da se je pokazal tudi v pokončni drži.
Pa ni na meni, da bi sodil vse to, gre le za osebna zapažanja. Kljub vsemu je bilo zelo prijetno, v takih družbah tako psov kot ljudi se pa moramo tako ali tako vedno malo prilagajati. To spada v osnovno kulturo.
Uradni nagovor, otvoritev dogodka je potekal običajno, z nagovorom organizatorjev in župana. Sicer sem to sledil le na pol, saj sem ves čas srečeval pse in lastnike, ki jih je bilo treba ogovoriti in pozdraviti, a nekaj mi le ni ušlo. In tudi ko sem povprašal druge, so mi potrdili. Da na državnem nivoju na razstavi, ki predstavlja lovske pasme in s tem pse, ki so naši nepogrešljivi spremljevalci in pomočniki na lovu, ni bilo predstavnika lovske zveze. Če že so najvišji predstavniki te obvezne organizacijske oblike "zadržani", bi lahko delegirali vsaj kakšnega predstavnika območnih zvez, katere nam vsiljujejo ali pa vsaj poslali pozdravno pismo. No, pa je bilo tudi brez njih prav lepo.
Ko sem se pri že izkušenejših vodnikih pozanimal kako vse to poteka in sva si s Perunom ogledala prostor, se je začelo. Tudi eno neumnost sva naredila, a začetniki so pač težki. Končno prvič v ringu, kroženje in uboganje navodil sodnika mag. Blaža Kavčiča je pokazalo, da gre za prav prijetno sprehajanje in malo kramljanja. Ker sem malo žlehtne narave in ker sem povsem neobremenjen z uvrstitvijo, me je najbolj zabavalo opazovanje sodnikov, kako so opazovali pse, gestikulirali, se jim približevali, jih tipali in preiskovali. Sproščenost, strokovnost in predvsem ljubezen do psov je žarela iz slehernega od njih. Vedno bolj spoštujem te njihove lastnosti in naklonjenost do psov.
Ko sva tako osvojila naslov BOB, prvaka pasme, so nama razodeli, da sedaj sva pa v godlji in ne smeva še domov. Upsss, kaj pa bo sedaj to? In je sledilo čakanje in ponovno postavanje okoli, kramljanje in vmes seveda malica in dobro pivo lovsko zelene barve. Golaž sem poskusil zadnjič in ne dvomim, da je bil tudi tokrat enako božanski, tokrat pa sem si privoščil mešano na žaru in seveda si je Perun s svojim prosečim pogledom in drezanjem z gobčkom prislužil svoj košček. Presneto, pa tolikokrat sem si že obljubil, da se ne bom več pustil pretentati, a kaj hočem, šibak sem...
Tako je prišel čas, ko so v krog, tokrat na ploščadi pred kozolcem klicali na spopad za prvake pasemskih skupin. Lepi sprevodi vseh barv in velikosti. Tu so se spet posebej izkazale brhke vodnice s poskočnimi koraki, katerim so v istem tempu sledili psi in predvsem tisti bolj odlakani kar prhutali. Lovci, še posebej mi bolj »zreli« smo seve ubrali bolj umirjen korak, jaz še posebej, ko sem šlepal vohljača, ki se je trudil razbrati sledi prej prhutajočih vročih psičk. No toliko pa sem mu občasno le uspel vzbuditi pozornost, da se je vzravnal in naredil kakšen korak pokonci. Sicer pa je bil to čisto pravi prikaz delovne discipline iskanja po krvni sledi. Sodniku Grošlju je to očitno ugajalo in postavil naju je za prvaka VI. FCI skupine.
No tu pa se je začelo spoznavanje kako trd je manekenski kruh. Cindy, Heidi, Claudia in ostale, vedno sem smatral, da ste avše, sedaj pa vidim, da je to trdo delo. Se opravičujem.
Zavedajoč, da bodo sedaj tudi v naju uprte vse oči, sva zadnji defile opravila profesionalno in se izpostavila opazovanju skupine sodnikov za mizo in ocenjevanju sodnika Kavčiča, ki je imel čast odločati o prvaku razstave. Ob razglasitvi Tonyja, angleškega koker španjela za prvaka je v zrak poskočila moja nova znanka Tatjana, midva s Perunom pa sva bila povabljena, da se postaviva na zmagovalni oder za številko 2. Kdo bi si mislil. Seveda sva bila vesela, Perun predvsem doma, ko sem mu odvijal dobrote iz vrečk, ki jih je prispeval pokrovitelj Eukanuba.
Obvezno fotografiranje in pohvale prijateljev in znancev so godile, želja po zapustitvi prostora predvsem zaradi nesrečno zaljubljenega Peruna pa je tudi že naraščala. Tu sva k sreči še naletela na predsednika domače LKD, ki naju je po čestitkah pobaral ali sva poskrbela za vpis nazivov. Hvala za pomoč Dejan, seveda brez tebe ne bi vpisala, saj tudi vedela nisva nič o tem.
Po takem dogodku človek in pes potrebujeta nekaj trenutkov sprostitve. Zato smo se domov grede ustavili še v čebelarskem domu na Brdu pri Lukovici. Z Vitom sva predebatirala dogodek in fotografije, ki jih je posnel, Perunu pa je brhka (spet) natakarica prinesla krožniček smetane.
Ja, splača se imeti lepega in prijaznega psa. Natakarice te imajo rajši!

Za konec pa še zadnja informacija iz terena o zmagovalnem BIS psu Tonyju:
"Toni je že slekel "armanijevo" obleko in sezul plesne čevlje.. Sigurno si je oddahnil od vsega tega rompompoma.. In sta danes z Milanom že šla po tistih "zelenih" poteh, potem pa še obvezno v en bisto, ki se imenuje Guma bar.."

Kako pa je ta razstava izgledala iz bolj "uradnega" neosebnega pogleda? Takole:

Končna številka sodelujočih psov je bila po besedah organizatorja 170 psov iz šestih držav, iz Slovenije 149. Pasem pa je bilo 41.

Za tako lepo udeležbo je bil zaslužen prireditveni odbor pod vodstvom neutrudnega predsednika LKD Celje, Janeza Šumaka, kateremu so pomagali:

Jože Napret kot strokovni vodja;
Zdravko Mastnak, ki je vodil razstavno pisarno;
Jožica Metelko - Kraševec, ki je skrbela za finančno službo in
Janez Dernač, ki je bil vodja gospodarske komisije.

Organizator je na dogodek povabil predstavnike vseh LKD. S Skoraj polovično udeležbo so tako kot sodniki, pripravniki, organizatorji ali vsaj obiskovalci na razstavi sodelovali predstavniki in predsedniki naslednjih LKD: Anton Selinšek (LKD Maribor), Janez Šumak (LKD Celje), Darko Grošelj (LKD Zasavje), Marjan Kodrun (LKD Koroške), Jurij Rihteršič (predstavnik LKD Gorenjske), Dejan Poljanšek (LKD Ljubljana) in Marko Opeka (predstavnik LKD Cerknica). V bodoče si organizatorji želijoi aktivno udeležbo vseh LKD.

Ob tem je potrebno posebej izpostaviti še  občino Braslovče kot pokrovitelja in lovsko družino Braslovče, ki je poskrbela za postavitev in pospravljanje razstavnega prostora in dobro lovsko kulinarično ponudbo.

Uradni rezultati, kot jih objavlja KZS:

BIS - Best in shov - Najlepši psi razstave:

1. CH. ANTHONY SCHÖNEZ (KOKER ŠPANJEL ANGLEŠKI ČRNI), MILAN & TATJANA KRANJC
2. BRUNO (BAVARSKI BARVAR), MARIJAN LIKAR
3. CH. HIGH DREAMER IN GOLD LATIN LOVER (ANGLEŠKI SETER), JAROSLAV ŠEDA, CZ

FCI 3:

1. GAF ROŽIČEV (NEMŠKI LOVSKI TERIER), IZIDOR MIRKAC
2. BEBA LIPOVŠKA (RESASTI FOKSTERIER), ANDREJ PUŽELJ
3. SNOW VALLEY MERLIN OF SI' LUXUS (PARSON RUSSEL TERIER), TINA TESTEN

FCI 4:

1. MARRONDALES DEEDEE (RESASTI JAZBEČAR), MILOŠ RADIĆ, RS
2. CH. CHEGEVARA (KRATKODLAKI JAZBEČAR), VUKELIĆ DAMIR & VIDOVIĆ MIRJANA, HR
3. CH. GRACE KELLY BRZDAC (RESASTI PRITLIKAVI JAZBEČAR), SILVIA BAGNI, I

FCI 6:

1. BRUNO (BAVARSKI BARVAR), MARIJAN LIKAR
2. MALINA IZ GORENJE VASI (POSAVSKI GONIČ), LADO RAZTRESEN
3. AJKA (ISTRSKI GONIČ KRATKODLAKI), VINCENC URBANCL

FCI 7

1. CH. HIGH DREAMER IN GOLD LATIN LOVER (ANGLEŠKI SETER), JAROSLAV ŠEDA, CZ
2. JOJ SVETILOVRENC (NEMŠKI PTIČAR KRATKODLAKI), ČEDOMIR VOGRINC
3. MOND MURSKO-ČRNSKI (NEMŠKI PTIČAR ŽIMAVEC), LUDVIK KOS

FCI 8:

1. CH. ANTHONY SCHÖNEZ (KOKER ŠPANJEL ANGLEŠKI ČRNI), MILAN & TATJANA KRANJC
2. CH. LAYTON SOLE DI GENARO (KOKER ŠPANJEL AMERIŠKI ČRNI), PLAUŠTAJNER PETJA & VOLÁRIKOVÁ L.
3. COL (NEMŠKI PREPELIČAR), IVAN GLUŠIČ

Mladiči
1. BORA (NEMŠKI PREPELIČAR), ROBERT VIDMAR
2. BARA (HANOVERANSKI BARVAR), MIRAN PURNAT
3. ANNUAL'S TILLY TROTTER (LABRADOREC), MARTINA KRANČAN

Najmlajši:

1. FRIDA IZ MESTNEGA LOGA (WEIMARSKI PTIČAR KRATKODLAKI), KATJA POŽGAJ
2. PREROGATIVE OF THE MORNING VALLEY (ZLATI PRINAŠALEC), HANNELORE REBERNIG, A
3. SWEET HOME ALABAMA GOLDENDACHS (JAZBEČAR RESASTI), ENRICO CORRADINI, I

Mladi:

1. BLACK LORD BETTY BOOP (KOKER ŠPANJEL ANGLEŠKI OSTALIH BARV), MAJA HORVAT, HR
2. DON - STEP (SLOVAŠKI GONIČ), ŠTEFAN GORENČIČ
3. ODA ADIN DOM (NEMŠKI PTIČAR KRATKODLAKI), GEZA BAGARI

Veterani:

1. CEZAR Z JESENICKÉHO ÚDOLÍ (ANGLEŠKI ŠPRINGER ŠPANJEL), ALOJZ MARKELC
2. PEGGY VOM BAERENTAL (WEIMARSKI PTIČAR KRATKODLAKI), ANTON SAVORGNANI
3. DEE-FAIR TAKE A RISK (LABRADOREC), TINA HERMAN

 Vzrejne skupine:

1. Psarna Rožičeva – nemški lovski terierji, vzreditelj Ivo Vrhovnik
2. Zlati prinašalci – Golden Mountain, Avstrija

Pari:

1. Barone & Grace Kelly Brzdac (resasti pritlikavi jazbečar), Silvia Bagni, I
2. Chegevara & Calpus Hells Bells (kratkodlaki jazbečar), Damir Vukelić, HR
3. Golden Mountain Spring's Zeist to Win & Golden Mountain Spring's For Ever Bella (zlati prinašalci), Tatjana Jank, A