KRKA 2007
Foto: Grega, 243Win, Marijan Likar
KRKA 2007
19. maja 2007 je na strelišču Krka potekalo drugo mednarodno forumsko srečanje Forum-Lov.Krka 2007
Na strelišču Krka je 19. maja 2007 potekalo drugo forumsko srečanje Forum-Lov. Sicer že tretje srečanje iste druščine, ki so se začeli družiti že pod okriljem lovskega foruma na uradnih straneh LZS, ki pa je klavrno propadel, tako da so svojo tradicijo nadaljevali na drugi lokaciji.
Kakorkoli, srečanja so se izkazala za dobrodošla in prijetna, zato naje vsako leto prihaja več ljudi - lovcev forumašev in njihovih prijateljev. Tudi letos je bilo srečanje takorekoč mednarodno, kar je bilo celo obvezno, saj je morala lanskoletna zmagovalna ekipa iz Hrvaške na lice mesta prinesti prehodni pokal, umetniško delo forumaša Bobra, katerega pa letos žal na Krki nismo uzrli.
Letos smo s svojim delovanjem preko foruma in prizadevnostjo nekaterih forumašev uspeli poleg treninga streljanja, pripraviti še tri zanimive predstavitve. Lahko smo si ogledali nekaj kosov orožja - replik na črni smodnik, poslušali smo predstavitev strelne in opazovalne optike Bushnell in ogledali nazorno predstavitev društva za promocijo lova z lokom.
Pa pojdimo od začetka.
Zbor udeležencev je bil zapovedan ob 9 uri zjutraj, a nekaj nas je prispelo že pred tem, da bi pripravili prizorišče. Tako kot je skrbnik strelišča pripravil vse potrebno za streljanje, za kar se moramo lepo zahvaliti, smo tudi sami morali pripraviti nekaj reči za pestro dogajanje. Kasneje so prikapljali še ostali, najsi bo posamično ali pa v koloni, kot je bila tista iz Trojan, kjer je bilo ob kavi in krofih dogovorjeno zborno mesto. Obilo je bilo veselih pozdravov in toplih stiskov rok, saj se lovci iz različnih koncev naše domovine in soseščine ne vidimo ravno vsak dan. A ker so spomini iz prejšnjih srečanj lepi, so tudi vsaka naslednja snidenja prisrčnejša.
Ko se nas je večina nabrala, je glavna organizacijska sila srečanja, Veper, pozdravil navzoče in razložil potek srečanja in seveda obvezno poudaril na odgovorno ravnanje z orožjem.
Tako se je začelo. Najprej z vrtanjem lukenj v zrak okoli letečih glinastih diskov, kasneje pa še v disciplinah MK, veliki kaliber in kratka cev. Ogrevanje s treningom streljanja je bilo pravšnje za uvod v nadaljnja dogajanja, pa tudi možnosti za hudomušne pripombe nam je dalo dovolj. Meni je bilo predvsem dobrodošlo, da sem uvidel, kako sem lahko neroden pri streljanju golobov s svojo Baikalko iz lovskega stava. Preden uvidiš, da tudi pri tem stavu brzopletenje ne pomaga, jih že kar nekaj odfrči. No, je pa v drugih disciplinah šlo bolje...
Ko smo streljanje zaključili in pospravili orožje, tako da smo si lahko privoščili tudi kozarček opojne pijače, pa se je pravzaprav začelo še dodatno dogajanje.
Podjetje Rodeo , ki deluje kot distributor, agent in prodajalec tekstilnih izdelkov, sončnih in športnih očal ter tehničnih izdelkov za šport ter prosti čas, je poskrbelo za predstavitev izdelkov blagovne znamke Bushnell. Prisluhnili smo besedam strokovnjaka s področja orožja in optike in ga tudi ves čas spraševali predvsem o strelni optiki. Marsikdo je tako prišel do že dolgo iskane informacije. Podjetju Rodeo se tudi tu želim zahvaliti za njihov prispevek k še večji zanimivosti našega srečanja. Prispevali so namreč praktično darilo, katero smo podarili najboljšemu strelcu treninga v velikem kalibru. Ganges je prav z veseljem odnesel strelni daljnogled serije Banner.
Med ogledom revolverjev replik za streljanje na črni smodnik, ki jih je za ogled prispeval Icy so na vrsto za predstavitev svoje dejavnosti prišli forumaši in gostje iz društva za promocijo lova z lokom (DPLL). Nadvse zanimivo je bilo opazovati praktičen prikaz učinkov strelov s puško in pištolo v vedro polno mivke in potem to primerjati s strelom s puščico z lovsko konico v isto tarčo. Krogle iz ognjenih orožij smo našli v vedru, puščica pa je vedro gladko prebila in se ustavila tako da je na vsakem koncu ven gledal njen konec.
Po tem prikazu so nam pokazali še namestitev, plezanje in uporabo plezalne preže, ki pa ni uporabna le za lokostrelce, temveč tudi za nas lovce s puškami. Na pamet bi rekel, da gre za dokaj posodobljeno obliko nekoč pri nas poznane »veverice«, čeprav so Američani že takrat verjetno poznali te oblike prež. Mene in še marsikoga je enostavnost in varnost te naprave preprosto fascinirala. Še bolj pa prikaz strela z lokom iz te preže na maketo prašiča, ki je na presenečenje in dobro voljo vseh ob zadetku zacvilil ko pravi. Seveda nekje v publiki.
Kasneje so lokostrelci še vsem željnim pokazali kako se pravilno proži te moderne loke in kar nekaj puščic je iz rok naših forumašev prepiknilo ubogega plastičnega pujska. Prenekatera pa je seveda letela tudi mimo. Ob ogledu teh pravih tehnoloških čud v obliki škripčevja in namerilnih naprav ter modernih materialov kot so karbon kevlar in kako bi vedel česa vse še, me je spet zamikalo, da bi iz zgornje police v garaži potegnil svoj prašni Browning compound. In verjetno ga tudi bom, a pred uporabo se moram oglasiti pri Bowhunterju iz trgovine Agro Vreček v Kranju, da bova kot je obljubil lok pregledala in pripravila primerno opremo. Ter seveda preizkusila na njegovem strelišču ki je poleg trgovine.
Tu sem naštel vse tiste, ki so poskrbeli za zanimivo dogajanje. Nikakor pa ne smem pozabiti vse tiste, ki so poskrbeli tudi za naše trebuščke. Najprej zahvala vsem ki so prispevali dobrote iz svojih kleti in shramb. Pijače in jedače je bilo obilo in to dobre.
Seveda pa si posebno zahvalo zasluži Zverina in njegova Zverinčica, ki sta nam z narezkom in slavnim Zverinskim golažem omastila brke. In to večkrat zapored!
A vsako tako srečanje potrebuje nekakšen zaključek. Pri nas je to razdelitev nagrad, pokalov in priznanj za rezultate, ki smo jih dosegali pri streljanju. Da je pestreje pač ta trening začinimo na ta način, da je veselje še ob podelitvi. Seveda ob huronskih vzklikih in aplavzu, česar tudi letos ni manjkalo.
Prehodni pokal je tokrat med dolenske gričke odnesla ekipa Cvičkarji. Zasluženo a ob kritiki, da kakšni cvičkarji so, ko pijejo pivo. Pa so kritikanti dobili takoj vrnjeno, da je cvička še dovolj, vsaj toliko kolikor ga lahko nesejo. Ostali ki so dosegli prva mesta, so si razdelili praktične nagrade, katere smo prispevali sami. Največ je bilo lepo ustekleničene žlahtne pijače in dišečih salam.
Posebnost pa je bila nagrada, ki jo je prispeval mojster Zverina in določil da se podeli za sedmo mesto. Verjetno si ni niti v sanjah mislil, da jo bo pobral tisti, ki je okoli nosil startno listo s številko 7. Da pa bi to bil lahko še nekdo z nadimkom ZR7, pa verjetno še manj.
Seveda se je zgodilo ravno to v moje iskreno veselje. In da vam zaupam še nekaj. S to nagrado mi je zverina zagotovil udeležbo tudi na srečanju naslednje leto. Le katera ne bi spustila od hiše lovca, ki se vrne s takim plenom.
Torej lahko z gotovostjo zaključim z
»se vidimo spet drugo leto!«