S kakšnim čolnom lov na LjubljaniciZLD Ljubljana je zaprosila pristojno ministrstvo za mnenje na pisanje in komentarje v nekaterih medijih, glede prepovedi lova s čolna po Ljubljanici. Posredujemo vam dopis lovske inšpekcije.
Pobuda za ukinitev državnih loviščVlada vzdržuje spletno stran z rubriko Vladi predlagam. Tja je prispela tudi pobuda za ukinitev državnih lovišč. Vzroke za predlog pobudnik navaja v pretežno finančni vlogi teh lovišč v katerih izvajajo lov premožni državljani in v večji meri tujci. Zanimivo pa je nadaljevanje predloga, ki pravzaprav pokaže kam pes taco moli. Naj bi se namreč ta lovišča dodelilo skupinam državljanov, ki se združujejo v društva.
Risi v Sloveniji izumirajo!Medvedi, volkovi in risi so živali, katerim mladi raziskovalec na področju molekularne ekologije posveča največ časa. Med drugim soustvarja spletni portal medvedi.si, ki je namenjen ozaveščanju izobraževanju in najnovejših raziskavah, povezanih z medvedjo populacijo. Ukvarjanje z živalmi namreč najprej pomeni ukvarjanje z ljudmi pravi dr. Tomaž Skrbinšek, ki nam je razširil obzorja o prebivalcih naših gozdov.
Visoka snežna odeja, sonce, snežinke, ki se vrtinčijo po zraku. Zima. Za nekatere prijeten, za druge spet usoden letni čas.
Anton Marinčič vodja lovišča s posebnim namenom JelenLovišče s posebnim namenom (LPN) Jelen na notranjskem Snežniku z okoli 28.000 hektarjev površin sodi med tri največja v državi in se razprostira na povprečno 1100 metrih nadmorske višine. Glavnina gozdov na območju tega lovišča je državnih. V njih živijo tudi vse tri vrste velikih zveri – medved, volk in ris. Med raziskovalci in znanstveniki to lovišče zaradi dobrega sodelovanja z njimi kotira zelo visoko. Priljubljeno je tudi med tujimi lovci. Večina se jih stalno vrača k njim, eden od italijanskih petičnežev že štirideset let. Finančnih težav, s katerimi se ubadajo druga državna lovišča, torej nimajo, vprašamo vodjo LPN Jelen Antona Marinčiča.
Konvencija o varstvu mokrišč (Ramsarska konvencija)Letos praznujemo 43. obletnico Konvencije o varstvu mokrišč, ki je bila 2.2. 1971 podpisana v iranskem mestu Ramsar. Pred 43 leti je mednarodna javnost potrdila, da zaradi uničevanja in spreminjanja ekosistemov mokrišč izginjajo tudi živali, predvsem vodne ptice, ki so nanje življenjsko vezane, danes pa spoznavamo mnogo širši pomen in funkcije mokrišč, ki so nenadomestljiv ekosistem pri zagotavljanju številnih ekosistemskih uslug, zlasti pri perečem problemu globalnega segrevanja in blaženja ekstremnih naravnih pojavov, kot so poplave in suše.