Živalim in rastlinam zmanjkuje časa

Kakšne posledice prinašajo klimatske spremembe?

Prihajajoče klimatske spremembe so tako hitre, da se živali in rastline niso sposobne temu prilagoditi. Po opozorilu znanstvenikov, da naj bi blizu leta 2030 zmanjkalo polarnega ledu se sprašujemo ali se človeška rasa res ne zna poglobiti v to težavo in na kraj odriniti politična in gospodarska nesoglasja in poskrbeti za lastno preživetje.

Nekatera predvidevanja pravijo, da naj bi arktičnega ledu zmanjkalo že čez slaba tri ali štiri leta. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pravi, da je letnica 2030 verjetnejša in pojasnuje, da gre v bistvu za sezonsko pomanjkanje ledu ob koncu polarnega dne, torej konec avgusta, začetkom septembra.
Satelitsko spremljanje tega pojava v zadnjih treh desetletjih je pokazalo, da je trenutno stanje arktičnega ledu najnižje v znani zgodovini beleženja. Izginotje polarnega ledu prinaša ogromne spremembe tako v politično gospodarskem kot klimatskem smislu.
Razkrivanje kopna na področju, ki še ni državno osvojeno, kolonializirano, torej ne pripada še nobeni državi in ki je po predvidevanjih bogato z nafto nedvomno lahko prinese konflikte med bližnjimi državami. Bi pa to seveda vsaj v obdobju poletja prineslo tudi skrajšanje ladijskih poti.
Zaskrbljujoče pa so napovedane posledične klimatske spremembe, ki bi pospešile ogrevanje in tako spremenili vremenske vzorce in s tem podnebje. Letošnje suše in poplave na drugih področjih te spremembe že prikazujejo. Relativno počasen proces, ki traja že nekaj desetletij a je zato tudi bolj nezadržen daje vtis, da se ne dogaja veliko. Še posebej če sodimo po letošnjih temperaturah na Arktiki, ki niso bile zelo tople. A upoštevati je potrebno že vse kar se je do sedaj zgodilo. Da se je že stanjšala ledena plast, da potrebuje manj za nadaljne taljenje, da so se pojavili močni vetrovi, ki so led razpršili po morju in tako olajšali taljenje itd.
Zanimivo je tudi dejstvo, da se taljenje nadaljuje, kljub temu, da se količina energije, ki jo oddaja sonce v zadnjih 50 letih, manjša.
Neizpodbitno dejstvo je, da je največji vzrok za taljenje ledu človeški dejavnik. Človek pa se ne zaveda, da ogrevanje ozračja ne pomeni samo suše, višjih temperatur, temveč tudi zelo mrzle zime, veliko snega. Ravno omenjena suša je posledica tega, da sedaj padavine, ki jih je celo več, padajo nad morji, na celinah pa jih je vedno manj. Skratka, vremenski vzorci se tako zelo spreminjajo, da bo to usodno vplivalo na rastlinje in živalstvo na celinah, s tem pa tudi na pridelavo hrane in človeštvo. Še posebej, ker se je pridelava hrane v zadnjih desetletjih globalizirala in določeno hrano pridelujejo na velikih površinah določenega dela planeta. Če ni vode na področjih, ki veljajo za žitnice sveta, to vpliva na svetovno populacijo. In ker se špekulira s proizvodnjo in prodajo hrane, špekulacije pa so akcije kratkega veka, to predstavlja še večjo nevarnost, saj so posamična področja postala prehransko nezadostno samooskrbljena.
Človeštvo bi se s tehnologijo na vse te spremembe lahko nekako prilagodilo. Res da z vprašanjem kako pravično in za koga. A rastlinstvo in živalstvo se v teh kratkih obdobjih velikih klimatskih sprememb enostavno ne morejo prilagoditi novim razmeram. Veliko vrst bo zaradi teh sprememb zapisanih izumrtju. Skupaj z revnim slojem ljudi predvsem revnih dežel, ki se prilagoditi ne bodo mogli.
izobražen in ima denar, in revne dežele. Kaj bo Afrika, nepismeni, brez denarja, brez izobrazbe… Njihova prilagoditvena možnost je minimalna. Sliši se lepo – prilagodili se bomo, bodo pa tudi ogromne žrtve. Tudi pri ljudeh lahko rečemo kot pri živalih – če bo časa premalo, se prilagoditi sploh ne da.
Lučka Kajfež Bogataj posebej opozarja koliko denarja in truda gre za ničeve spore in težave s katerimi se človeštvo ukvarja. Mediji so polni besed o gospodarski krizi, brezposelnosti nesmiselnih političnih špetirih ipd. Ob tem pa se dogajajo veliko bolj usodne stvari, za katere ni denarja, interesa, pozornosti. „Če nam bo bolj važno reševanje ene valute, kot pa konec s hrano, vodo, osnovnimi vejami, na katerih sedimo, je jasno, da se stvari ne morejo dobro končati," je zaskrbljena Kajfež Bogatajeva.
Človek bi naj bil po njenem mnenju sposoben načrtovati le kakšno leto vnaprej, za pogled nad 20, 30 let pa niti genetsko prilagojeni, sposobni načrtovati.
A dodaja: „Imamo pa možgane in če tega nimamo v genih, bi se morali pa prisiliti!".
 

Povzeto po Dnevnik.si in spletnih straneh NASA