Komentar SloWolf na članek v Delu
V Delu v četrtek, 15. novembra 2012 je bil objavljen članek »Zakaj so volkovi zdesetkani, če so res tako ljudomili?«
Člani projektne skupine SloWolf smo zaradi navajanja nekaterih neresničnih podatkov ter ozko izraženih in zelo subjektivnih mnenj gospoda Borisa Grabrijana v intervjuju z naslovom "Ljudje preveč berejo in mislijo, da imajo rešitve" pripravili odgovore na nekatere citate iz intervjuja.
Citat: "Škoditi to seveda ne more, je pa ta oprema ekstremno draga in pri mnogih, ki so jim podarili te mreže in pse, se napadi nadaljujejo. Morda jih je manj, a nikakor ni to popolna rešitev. V okviru projekta Life+ smo si ogledali kmetije, kamor so donirali te visoke mreže, ampak vse so letos imele napade."
Gospod Boris Grabrijan navaja, da so zaščitna sredstva za varovanje drobnice ekstremno draga. Cena varovalnega kompleta sestavljenega iz petih elektromrež višine 170 cm in dolžine 50 m, pašnega aparata, akumulatorja in preizkuševalca toka znaša 1.380 EUR. Pri večini sodelujočih rejcev, ki so v okviru projekta SloWolf prejeli varovalni komplet, bi se zaradi zmanjšanja števila škod strošek nakupa povrnil že v enem letu, saj pri večini letni znesek izplačanih odškodnin presega to vrednost.
Gospod Grabrijan napačno navaja, da so kmetije, ki smo jim v okviru projekta SloWolf donirali varovalni komplet v letu 2012 imele napade. V letih 2011 in 2012 smo skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije visoke elektromreže donirali desetim različnim rejcem. V resnici do napadov zaradi volkov po postavitvi visokih elektromrež ni več prihajalo. Pri enem od rejcev, ki je mreže uporabljal neustrezno oziroma jih del pašne sezone ni uporabljal, so se pojavljale škode zaradi rjavega medveda. Kljub temu se je tudi pri tem rejcu vrednost izplačanih odškodnin v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 znižala za 85 %. Na ta način je bilo v letu 2011 izplačanih za več kot 100.000 EUR (!) odškodnin manj kot v letu 2010. Letošnji podatki kažejo še boljšo sliko, saj je z visokimi elektromrežami opremljenih še več rejcev. Uporaba pravilno postavljenih, 170 cm visokih elektromrež s stalno prisotnostjo električnih impulzov napetosti vsaj 5 kV se je tako pokazala kot izredno učinkovita metoda za varovanje drobnice pred napadi velikih zveri.
Citat: "Kar pa se tiče doniranih psov, vsaj v enem primeru so lastniki kmetije videli, da je eden od teh psov sam napadel ovce."
Pri enem od rejcev, ki smo jim donirali projektne pse, je prihajalo do napadov na ovce; kasneje se je s pomočjo DNK analize pokazalo, da je ovce napadala starejša psica, ki ni bila donirana od projekta. V okviru projekta smo do sedaj donirali 12 psov, samo pri treh je v času mladostniške igrivosti prišlo do poškodb in smrti novorojenih oziroma mladih jagnjet.
Vsi mladiči pastirskih psov ne odrastejo v učinkovite varuhe drobnice. Kljub temu lahko s pravilno izbiro pasme, vzgojo in dosledno korekcijo nezaželenih vedenj predvsem v obdobju, ko je pes mlad, omogočimo, da se bo pes razvil v učinkovitega delovnega psa. Varovanje domačih živali s pastirskimi psi je učinkovita, tradicionalno preizkušena metoda, ki marsikje po svetu daje zelo dobre rezultate, vsekakor pa od rejcev zahteva veliko motivacije.
Citat: "Je pa pri psih težava, ker lahko napadejo tudi ljudi."
Pastirskega psa moramo že kot mladiča do določene mere navaditi na tuje ljudi. Omogočiti mu moramo tudi občasne nadzorovane stike z neznanci, da ne postane do ljudi preveč nezaupljiv. Pomembno je tudi, da na pašnike, kjer so prisotni pastirski psi, postavimo ustrezne opozorilne table, ki mimoidoče opozarjajo na primerno obnašanje v prisotnosti pastirskih psov. S takšnimi ukrepi močno zmanjšamo verjetnost, da bo pastirski pes napadel človeka.
Citat: "Kajti učinek lahko zagotovimo samo z več psi in ko so te živali same, lahko tvorijo krdelo, podobno volčjemu."
Število psov, potrebnih za učinkovito zaščito črede, je odvisno od več dejavnikov, tudi od same velikosti črede. Na območjih, kjer so pogosti napadi volčjih tropov, je čredo priporočljivo zaščititi z več pastirskimi psi (priporoča se 1 pes na 30 do 50 ovac). Pri tem je pomembno, da najprej vzgojimo enega pastirskega psa, naslednjega oziroma več drugih psov pa dodamo šele, ko je prejšnji v svoji vlogi že zanesljiv. Če bi namreč vzgajali dva mladiča hkrati in bi eden od njiju pričel z neprimernim obnašanjem, je zelo verjetno, da bi takšno obnašanje posnemal tudi drugi. Pristop, kjer je v čredi že prisoten starejši, stabilen pes, ki ne daje slabih zgledov, se je že večkrat izkazal za zelo uspešnega in učinkovitega.
Citat: "To, da se populacija sama uravnava, je neumnost."
Vse raziskave volkov tako v Sloveniji kot v tujini so pokazale, da imajo vse populacije volkov zelo učinkovit sistem samoregulacije. Ta se je razvil skozi tisočletja evolucije volkov in še danes preprečuje, da bi se volkovi tako namnožili, da bi si iztrebili lasten plen, saj bi se drugače tudi sami izstradali. Ta samoregulacija deluje na principu teritorialnosti. Vsak trop namreč srdito brani svoj teritorij in z njega prežene ali celo ubije vsakega volka, ki ni član njihovega tropa. To se je dobro pokazalo v številnih študijah, ko so s telemetričnimi ovratnicami spremljali volkove iz različnih tropov. Tudi pri nas je raziskava pokazala, da se teritoriji sosednjih tropov med seboj izključujejo oziroma se le malenkostno prekrivajo na robnih delih. Na ta način si volkovi zagotovijo, da je njihov trop vedno edini, ki lovi na svojem teritoriju in si tako zagotavljajo trajnostno rabo svojega plena. Velikosti svojega teritorija (pri nas ti merijo okoli 40.000 ha) prilagajajo gostoti plena - kjer je več divjadi imajo praviloma manjše, kjer je plena manj, pa praviloma večje teritorije. Tudi znotraj tropa volkovi omejujejo svojo številčnost, saj ko njihovo število preseže določeno mejo, morajo najstarejši mladiči trop zapustiti (ti nato ustanovijo nov trop, če je na voljo prazen teritorij, drugače pa jih pogosto ubijejo teritorialni tropi). Kako učinkovit je sistem samoregulacije pri volkovih, se najbolje pokaže na območjih, kjer ni nobenega odstrela - tudi tam namreč volkovi ne iztrebijo svojega plena in se tudi ne prenamnožijo. Tako se v več primerih v tujini, ko so postale populacije volkov zaščitene in se je prekinil odstrel, gostota volkov ni povečala, so pa opazili, da je populacija začela delovati bolj naravno, predvsem kar se tiče stabilnosti tropov.
Podobne mehanizme samoregulacije imajo razvite številne živalske in rastlinske vrste in to ni posebnost volkov. Seveda pa je za človeka oziroma različne interesne skupine sprejemljiva zelo različna številčnost, ki jo posamezne vrste dosegajo. Tako je za vrste, kakršna je volk, takšna "naravna številčnost" ali z drugim imenom "nosilna kapaciteta okolja" ( čeprav nizka v primerjavi z drugimi vrstami) včasih nesprejemljiva. V takih primerih ljudje postavljamo svoje meje, ki jim rečemo "socialna kapaciteta", ki pa se med interesnimi skupinami ljudi seveda razlikuje. Kadar je socialna kapaciteta interesne skupine nižja od nosilne kapacitete, imamo občutek, da je potrebno volčjo populacijo uravnavati.
Citat: "Sicer pa v tuji literaturi skorajda mesečno opažam tudi kakšne primere napada volkov na ljudi. "
Tako kot v Sloveniji tudi v Evropi potrjenih primerov napadov volkov na človeka ne beležimo in nikakor ne velja, da mesečno prihaja do napadov volkov na ljudi. Takšnih primerov je bilo tudi v ostalih delih sveta v zadnjih desetletjih izredno malo, večinoma pa so bili povezani z volkovi, ki so bili okuženi s steklino oziroma so bili križanci med psi in volkovi. Zdrav volk namreč ni napadalen do človeka, niti v primeru, ko ga presenetimo, ko se znajdemo sredi večjega tropa ali v bližini mladičev. To potrjujejo tudi naše izkušnje s terenskega dela, ko smo se že večkrat znašli v takšnih situacijah in se volkovi na človeka nikoli niso odzvali agresivno.