So od človeka odvisne divje živali že domače živali?

Snežni leopard v Pakistanu je ogrožena živalska vrsta.

Številčnost te redko videne živali je padla pod 450 primerkov, v glavnem zaradi lova. S to vrsto se ukvarja kar nekaj aktivistov in organizacij. Med njimi v zadnjem času poteka polemika o tem kakšen status naj dodelijo tej živali. Ker postaja snežni leopard vedno bolj odvisen od človeka in njegovih kozjih čred, ga primerjajo celo z domačo živaljo.

Shafqat Hussein pojasnuje, da ne misli na domačo žival kot so to koze ali kokoši in da snežni leopard ni ukročena žival. Poudariti pa hoče nasprotje med leopardom kot od človeka odvisne vrste napram dejansko divjim živalim.

Bistvo problema je v tem, da je snežni leopard postal življenjsko odvisen od kozjih čred lokalnega gorskega prebivalstva, ki se mu seveda zoperstavi z ubijanjem teh ogroženih velikih mačk. Dognano je, da za snežne leoparde skoraj 70 odstotkov prehrane pomenijo ovce, koze, goved in ostale domače živali. Hussein poudarja povezavo te živali s skupnostjo in njeno ekonomijo in odklanja rešitev problema v smislu izolacije živali od ljudi, saj bi ta rešitev ljudem odvzela njihova tradicionalna pašna področja.

Zato zagovarja podporo pastirjem, kar počne že desetletje z ustanovitvijo Projekta snežnega leoparda, ki na osnovi zavarovalniške sheme pastirjem povrača škodo, ki jim jo na čredi povzročijo leopardi.

Od leta 1989 je bilo za škode po ubiti drobnici izplačanih za 7.000$ odškodnin in investiranih za 13.000$ sredstev v izboljšave ograd in ostale pastirske infrastrukture. Medtem je populacija snežnega leoparda obstala ali se celo malo zvišala.

Ostale organizacije povezane z varoanjem snežnega leoparda, nekatere med njimi tudi nagrajene in prepoznavne, se s Husseinovim načinom ne strinjajo, ker temelji na samih pastirjih, a to predstavlja zgolj fineso v načinu vira financiranja povračil.

Ob takih situacijah po svetu se človek povpraša v katero smer pa gremo pri nas z razvpitimi medvedi in volkovi. Problem risa smo očitno že razrešili. Žal in zelo verjetno gre za dokončno rešitev. Snežni leopard glede prehrane dejansko nima druge izbire, kar je vsakomur, ki je kdaj gledal posnetke njegovega habitata, jasno. Pri nas pa se še lahko pogovarjamo o področjih, kjer bi velike zveri lahko v miru bivale, a kaj ko so ta področja pod udarom vedno večje urbanizacije, pod navalom lakomnosti raznih lobijev.

Ali bomo naše zveri privedli v stanje, ko bodo tudi odvisne samo še od človeka, njegovih smetnjakov in živine? Ali pa bo družba sposobna pogledati čez plot zaplankanosti in omogočila divjim neukročenim živalim primerno svobodno življenje, nam pa predragoceno naravno bogastvo?