Gamsi se topijo

Vpliv segrevanja ozračja na manjšanje tež gamsov

Med leti 1979 in 2010 se je povprečna temperatura v italijanskih alpah povečala za več kot 5° C. V tem času pa se je teža 1 do 2 letnih gamsov zmanjšala za presenetljivih 20 do 25%. Raziskovalci sklepajo o neposredni povezavi teh dveh pojavov.

Philip Stephens profesor iz univerze Durham, član raziskovalne ekipe je analiziral teže 10455 gamsov lanščakov, katere so lovci uplenili v času trajanja raziskave. Raziskovalci so se osredotočili na to starostno skupino prav zaradi številčnosti uplenitve, vendar raziskovalci poročajo tudi o opažanjih na starejših živalih in poudarjajo, da je tudi pri njih opaziti manjše teže.
Že pri predavanjih za lovske pripravnike se seznanimo z enim od osnovnih pravil biologije, ki nas uči, da so živali, najizraziteje to velja za sesalce,  na hladnejših področjih planeta masivnejše od tistih, ki žive v toplejših podnebjih. Zelo nazoren primer je divji prašič s svojo veliko pojavo v predelih hladne Rusije v primerjavi z recimo s kakšnimi malimi vietnamskimi variantami.
Znanstveniki za sedaj poročajo o 36 živalskih vrstah, ki se krčijo vzporedno z višanjem okoljske temperature.
Ni še gotovo ali se teže gamsov manjšajo zaradi omenjenega pojava ali pa zaradi s temperaturnimi spremembami pogojenimi spremembami na njihovi hrani. Tudi lov na gamse se je na tem področju v času študije zmanjšal, kar je povzročilo povečanje gamsje populacije in s tem zaostritev prehranske konkurence. V drugi polovici raziskovalnega obdobja se je populacija stabilizirala, vendar se trend zmanjšanja mase osebkov ni ustavil.
Raziskovalci so s pomočjo satelitskih posnetkov preverjali tudi prehransko ponudbo na področju, a so ugotovili, da se ta v tem času ni spremenila.
Kakšen je torej direkten vzrok za manjšanje tež gamsov? Mogoče jih je več? Nedvomno segrevanje planeta nanje vpliva. Ali to le povzroči manjšo voljo do gibanja in prehranjevanja in posledično več skrivanja in poležavanja v senci je dodatno vprašanje. A že povečanje populacije in prehranske konkurence je alarm, ki bi ga morali upoštevati.
Kar se mi zdi pri tej informaciji še pomembno, je to, da so znanstvene raziskave nujen sestavni del upravljanja z divjadjo. In to raziskave na terenu, na dejanskih živalih iz lovišč in naravnega okolja.