Protestna izjava LD Tržič
Protestna izjava LD Tržič
Člani Lovske družine Tržič so na svojem rednem letnem Občnem zboru soglasno sprejeli sklep,
da strokovni in najširši javnosti posredujejo protestno izjavo, s katero izražajo nezadovoljstvo nad nerealno visokim načrtovanjem odvzema divjadi iz lovišča.
Člani Lovske družine Tržič smo na svojem rednem letnem Občnem zboru, dne 19.01.2008 soglasno sprejeli sklep, da strokovni in najširši javnosti posredujemo
p r o t e s t n o i z j a v o,
Člani Lovske družine Tržič, ki opravljamo naloge tudi pod pogoji javne službe ugotavljamo, da načrtovanje in upravljanje z divjadjo v zadnjih letih ni adekvatno številčnosti populacij v lovišču.
Poglavje Zakona o divjadi in lovstvu, ki govori o načrtovanju upravljanja z divjadjo lovci s polno zavestjo in odgovornostjo razumemo kot prizadevanje upravljavcev za ohranitev in razvoj populacij divjadi v okviru zagotovitve naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem ter načelom trajnostne rabe divjadi z lovom.
Na žalost je smisel teh določb ob dejstvih, da se plani odstrela, ki jih z odločbo sprejema minister za KGP porušen, saj planiranje odvzema že tretje leto zapored presega stalež populacij, ali povedano drugače odvzem je bistveno večji od naravnega prirasta. To v našem lovišču že nekaj let dokazuje nedosežena realizacija odvzema , kljub sorazmerno visokim izgubam zaradi izgub v prometu in ob strojni košnji. Načrtovanje odvzema je zadnjih nekaj let zastavljeno preveč togo birokratsko in centralistično, predvsem pa so pri tem odločno premalo se upoštevani predlogi upravljavcev, podkrepljeni z njim najbolj poznanimi podatki o številčnosti posameznih vrst divjadi, lokalnih meteoroloških stanjih in medletnimi migracijami živali.
Tudi argument obsega in višine škod, s katerim nekateri študenti gozdarstva? in kasneje tudi strokovnjaki dokazujejo preveliko prisotnost divjadi v okolju niso prepričljivi. Znaki prehranjevanja in ne pretiranega objedanja, ki jih divje živali puščajo v okolju, ne smejo biti argument za nerealno zmanjševanje številčnosti populacij ali celo za obračunavanje nekaterih političnih opcij z ideološko nasprotnimi poli. Znaki prehranjevanja divjadi se ne smejo enačiti s pravnim razumevanjem termina škode, s katerimi strokovna in politična javnost manipulira v škodo divjadi.
Kot odgovorni upravljavci lovišča se bojimo, da bomo ob nadaljevanju takšnih trendov in vsiljenega nerealnega načrtovanja obsega odvzema posameznih vrst divjadi iz lovišča že brez uvedbe zakupniškega sistema kaj kmalu prišli v položaj, v kakršnem so v nekaterih sosednjih državah.
Naj spomnimo na staro resnico, da dve generaciji ustvarjata, tretja pa ustvarjeno zapravi. Naj to za gospodarjenje z divjadjo ne drži !
Spomnimo se tudi, da so naši predniki v lovstvu že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja sprejeli uredbe, s katero so prepovedali lov na mladiče jelenjadi, gamsov in srnjadi. (Beri: Sto let v kraljestvu zlatoroga, LZS 2008, stran 39) In kaj delamo danes ? Poleg težišča odstrela, ki je na razredu mladih, zelo restriktivno omejujemo in prepovedujemo krmljenje in kot da smo slepi, ne upoštevamo dejstva krčenja prehranskih površin za parkljasto divjad. Ali smo res tako neživljenjski ? Ali je res treba, da je rastlinstvo v odnosu na divje živali v tako favoriziranem položaju ? Ali moramo res iztrebiti populacijo parkljaste divjadi, da bi prevladal ozek lastniško gospodarski interes upravljavcev gozdov ? Občutka, da je danes divjad popolnoma nezaščitena v obsežnih politično gospodarskih interesih Zavoda za gozdove, se nikakor ne moremo otresti.
Divjad in divje živali nujno in takoj potrebujejo svojega odvetnika, ki ne bo imel njej nasprotnih interesov in ki bo strokovno in po položaju enakovreden partner Zavodu za gozdove.
Za dobro divjih živali in divjadi
Tržič, dne 19. januarja 2008
Lovci Lovske družine Tržič