ALI JE PRAVICA BITI PRAVIČEN LOVEC
Ali je pravica biti pravičen lovec
Velikokrat na lovu premišljujem predvsem o lovstvu.
In dne, ko sem na preži čakal na srnjaka, se mi je v mislih porodilo vprašanje: Ali je pravica biti pravičen lovec? Kaj je pravica, kaj naj bi bila pravica ali spoštovanje neke zaprisege?
Ne želim pojasnjevati o pravici in o pravičnosti, temveč, da je enakopravnost utopična trditev. Pravičnost je očitno manifestacija univerzalnosti naravnega zakona, ki brezpogojno zavezuje vsakega človeka. Spoštovanje pravičnosti daje moč tudi osebnosti in družbeni biti.
Saj smo različni že s tem ko individualno pristopamo k reševanju določenih zadev. A mene osebno in upam, da še koga, močno skrbi, ker nihče danes ne govori o pravičnosti. Očitno je to postala tabu tema, če že omenjamo Etični kodeks slovenskega lovca in zaprisego.
Načelo pravičnosti zahteva, da izražamo spoštovanje do osebnega dostojanstva drugih, njihove odgovornosti in njihovih pravic. Kot prvo načelo pravičnosti je vzajemnost med obliko in vsebino, drugo načelo je enakost med vsemi osebami, kamor spadamo tudi lovci. Danes večinoma govorimo le še o privilegijih, poznanstvih, sklepanju poslov, novih volitvah; nikogar pa ni slišati, da bi govoril o svojih dolžnostih oziroma odgovornostih.
Med drugim lahko opazimo, da danes nihče tudi ne zahteva dolžnosti temveč le pooblastila, privilegije, nadzor in vsiljevanje svojega prav in svoje pravice. Tako bi večina rada tudi sama pisala zakone oziroma vsiljevala drugim spoštovanje dolžnosti in odgovornosti.
Redke so izjeme oziroma osebe, ki se borijo za svoj prav, pravičnost in pravico s tem, da spoštujejo zaprisego, etične norme in opravijo naloge ter obveznosti.
Očitno marsikdo še ni zavesten dejstva, da sta »pravica in dolžnosti« neločljivi par - dva konca iste palice.
Lovec kot svoboden človek ima vsaj v mojem razmišljanju le eno pravico; da odkloni ukaz, ki je »ne etičen« in eno dolžnost, da se ne vsiljuje nikomur.
Za uveljavitev demokracije in demokratičnih načel v pomenu besede ne zadošča samo pravilo praktične modrosti, da z drugimi ravnamo tako kot bi želeli in da lahko tako tudi oni ravnajo tako z nami. Kajti po tem pravilu je še vedno mogoče braniti pravico do nečesa, kar je v nasprotju z pravičnostjo.
Ena od osnovnih demokratičnih pravic je tudi, da smo enako obravnavani v vseh dejavnostih dela kakor tudi, da volimo in smo voljeni, da odločamo in tudi izrazimo svoja stališča in mnenja v življenju vsakega posameznika.
In še toliko bolj velja to za organizirano združbo lovcev za katero je značilno, da se mora ravnati po določenih pisanih pravilih in od vseh spoštovanih pravilih.
Dokler ta pisana pravila in skupno sprejeta spoštujemo in jih ne izigravamo, lahko govorimo, da v takšni združbi veljajo demokratična in enakopravna načela ter cilji.
V demokratičnem vzdušju naj nebi bilo več obsojencev in izobčencev ali križanih kot »nepravih«, kakor je bilo običajno. Kakor tudi ne nekih zasledovanj posameznikov nasprotujočega mišljenja ali pogledov.
Ko posamezniki ali skupine začnejo ta skupno sprejeta načela in cilje prilagajati svojim ozkim interesom, nastopi obdobje anarhije in začetek razkroja take združbe. Razne diskvalifikacije na vseh nivojih in vseh osnovah postajajo pravilo in funkcioniranje tovrstnih združb.
S takim početjem in dejanji se izgubi vsako spoštovanje in zaupanje ter poštenje.
Lovske organizacije ni mogoče rešiti niti izboljšati z zatiranjem in zasledovanjem drugače mislečih, s pravimi izigravanji in z ustanavljanjem interesnih lobijev in medsebojnimi spori.
Med drugim tudi ne z vedno novimi prilagajanjih pisanih pravil glede funkcioniranja organizacije, ko to zahtevajo razmere in prilike za korist določenega lobija ali interesne skupine, ki se bori za prevlado.
Zato je potrebno zelo dobro poznati pravne akte na vseh področjih in upoštevati pravni red, tako, da bomo vedeli kaj lahko in kaj je prepovedano. In kar je še hujše in tudi zato, ker večina vodilnega članstva v lovskih organizacijah misli, da so vsevedi in nezmotljivi.
Posledica tega je, da na tak način pričakujejo privilegije, v kolikor se jim kdo zoperstavi pa izkoristijo tudi svojo neformalno moč. Tudi taka oblika je argument za kršitev Etičnega kodeksa.
Zakaj bi zgodba ne bila enostavna, razumljiva in pregledna; le v drugačni zgodbi je možno ustvariti pogoje za uresničitev skupnih ciljev in nalog v lovstvu in organizaciji.
Ali ni že čas, da se "intelektualna" in "kmečka" pamet v lovstvu zbere skupaj, ter pravico pravično postavi na pravo mesto in prične z konstruktivnim dialogom reševati naloge.
Zato torej negujmo vrednote lovstva in lovca kot posameznika predvsem v pravičnosti, poštenem odnosu do narave, divjadi, lova in tovariške odnose med lovci ter demokratična načela in cilje v lovskih organizacijah. Zato v lovstvu politike lovci ne potrebujemo in vodilni v lovski organizaciji ne smejo biti podaljšana roka ene ali druge politične opcije.
Delo in delovanje v lovstvu mora biti samo strokovno in ne sme biti podložno različnim političnim opcijam. Zato potrebujemo lovsko kulturo, poštenost, pravičnost in spoštovanje med vsemi lovci ne glede na različne poglede, znanja in sposobnosti.
Nikoli in nikdar me ni mikalo, da bi moral prosjačit za svoje pravice in se boriti za poštenost izpolnjevanja svojih dolžnosti. Ne sramujem se, da sem lovec in sem se zmeraj pripravljen zagovarjati kadar koli in kjer koli na javen, odkrit, pravičen in pošten način.
V veliki ponos mi je izrek, ki se glasi:
Biti lovec je del mojega življenja in v čast si štejem, da lahko živim ponosno, pošteno in upam da častno.
V pogledu po travniku sem opazil srnjaka, kako je tiho korakal proti grmovju. Ob pogledu proti preži je rahlo pokimal z mogočnim rogovjem, kakor bi hotel s tem potrditi moje razmišljanje o lovstvu in pravičnosti. A z njim je odšlo tudi moje razmišljanje o pravičnosti oziroma pravicah med lovci.
BOBER