Sporni lovski zakon se medi v parlamentu
Koalicija namerava popustiti lovcem glede koncesije za lov, ob tem pa Nova Slovenija napoveduje nasprotovanje zakonu.
-
ponedeljek, 14.01.2008
Tekst: Tatjana Pihlar
-
LJUBLJANA - Zakon o divjadi in lovstvu bi bilo treba do 24. novembra lani uskladiti z odločbo ustavnega sodišča, vendar se njegovo besedilo, kot pravi opozicijski poslanec Alojz Posedel, še vedno medi v parlamentu.
Po dveh mesecih zatišja naj bi se lovski zakon ta mesec znova znašel na poslanskih klopeh. Zaradi ostrih nasprotovanj večine parlamentarnih strank naj bi ohranil dvajsetletno koncesijsko dobo za lov in ne desetletne, kot je bilo sprva predlagano. (Foto: Dnevnik)
Konec oktobra so ga sicer že obravnavali po skrajšanem postopku, a so ga takrat na pobudo vladajoče SDS tik pred glasovanjem začasno umaknili, saj je bilo iz razprave mogoče razbrati, da bi zakon padel. Po dveh mesecih zatišja naj bi se ta mesec znova znašel na poslanskih klopeh, tokrat obogaten z dvema dopolniloma, s katerima bodo zadovoljni predvsem lovci, veliko manj pa lastniki gozdov, zato ti že žugajo, da se bodo pritožili v Strasbourgu.
Ključni zakonski spremembi, ki ju je pred obravnavo v parlamentu pripravilo kmetijsko ministrstvo, naj bi bili skrajšanje koncesijske dobe za lov z dvajsetih na deset let, pri ponovnih podeljevanjih koncesije pa ne bi imele več prednosti lovske organizacije, temveč lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov.
Sok: Glasovali bomo proti
Ker pa je takšni rešitvi ob močnem lobiranju lovcev nasprotovala velika večina parlamentarnih strank, Franc Sušnik (SDS) zdaj napoveduje: "Ne bomo vztrajali pri desetletni koncesijski dobi, zato bomo podprli, da se ta člen črta iz novele zakona in torej ostane dvajset let. Pripravljeno je tudi dopolnilo, ki upošteva opozorila lovskih družin glede prednostne pravice pri drugi in vseh nadaljnjih podelitvah koncesij. Tiste lovske družine, katerih večina članov so lastniki zemljišč in gozdov, bodo še vedno na prvem mestu, na drugem pa bodo obstoječe lovske družine."
Sušnik upa, da bo s tema dopolniloma zakon v parlamentu le dobil zadostno podporo. Toda Alojz Sok iz koalicijske Nove Slovenije že napoveduje: "Naša poslanska skupina bo glasovala proti. Zakon je treba spremeniti v temeljih, kajti če si je država prilastila divjad, mora povedati, kaj pripada lastnikom zemljišč in gozdov, ki to lastnino vzdržujejo. Pričakovali smo, da bo vlada omogočila oblikovanje zasebnih lovišč. S tem bi tudi gorskim kmetijam dali možnost, da del dohodka ustvarijo iz lovskega turizma. In to ni bilo narejeno."
"Poslance je treba disciplinirati"
Lovskemu zakonu, kakršen je zdaj v parlamentu, ne glede na dolžino koncesijske dobe za lov, nasprotujejo tudi lastniki zemljišč in vztrajajo, da lovna pravica pripade njim. Inka Stritar, predsednica Združenja lastnikov gozdov in lovskih upravičencev Slovenije, pravi: "Tu ne gre več za to, ali bo poslanec za takšen ali drugačen zakon, saj lov pomeni poseg v zasebno lastnino. Predsednika vlade sem zato vprašala, kaj je z zakonom, in je rekel: 'Veste, poslanci so proti.' Poslance je pač treba podučiti ali pa - bom uporabila strašen izraz - disciplinirati, saj nočemo ničesar, kar ni naše."
Stritarjeva je prepričana, da bi jim morala država lov vrniti z gozdovi vred. "Moja sogovornica je država s pravilnim zakonom, jaz se z lovci ne bom kregala. Oni so stranke, ki bodo lovile, če bodo imele denar, sicer pa ne. Zahtevamo povsem nov zakon in če bo sprejet ta, ki je zdaj v parlamentu, gremo v Strasbourg, saj je to poseg v zasebno lastnino. Slovenija bo vodila 27 članic EU, a imamo to področje urejeno, kot da smo Kuba," se čudi Inka Stritar.
Na vprašanje, ali bo, če bo uspela z zahtevo, da lovna pravica pripade lastniku gozda, hodila naokoli z lovsko puško na rami, odgovori: "Ne. Na žalost smo bili toliko časa brez gozda, da sem vmes 'ratala' že malce stara, zato bom lovišče oddala v najem nekomu, ki je lovec in ki si tega želi." Pa bi ga zaupala kateri od zdajšnjih lovskih družin? "Če bi ugotovila, da so korektni, zakaj pa ne?!"