Volku pod zob

Ministrstvo ščiti koristoljubne rejce

Čeprav imajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje vse pripravljeno, da s spremembo zakonodaje stopijo na prste posameznim rejcem, ki zlorabljajo sistem in nezaščitene ovce tako rekoč polagajo v usta volkovom, raje še naprej izplačujejo odškodnine.
Na Zavodu za gozdove Slovenije so že pred dvema letoma in pol pripravili nov pravilnik o minimalnih zaščitnih pogojih varovanja premoženja, ki bi rejcem drobnice nalagal, da morajo bolje varovati črede, sicer ne bodo več upravičeni do odškodnin.

A na kmetijskem ministrstvu so se vse odtlej izgovarjali, da bo treba najprej odpreti zakon o ohranjanju narave, v njem zadevo precizirati in jo nadgraditi s pravilnikom. Zdaj je dotični zakon v javni razpravi, a o spremembah 92. člena, ki se nanaša na preprečevanje nastajanja škod po zavarovanih zvereh, ni ne duha ne sluha.

Posamezni rejci prejemajo lepe denarce

Če se ta člen ne spremeni, bodo posamezni rejci še naprej zlorabljali sistem in izkoriščali državo pri izplačevanju odškodnin, opozarjajo naravovarstveniki. »Škode na domačih živalih so glavni problem varstva volkov in glavni argument za apetite po navijanju za odstrel. Že dolga leta se državo opozarja na problem in vselej poslušamo enak odgovor, da se ne da nič narediti, ker bi bilo treba spreminjati zakon o ohranjanju narave. Zdaj je zakon končno odprt, spremenilo pa se očitno spet ne bo nič. Ne vem, kdo ima koga za norca,« se sprašuje dr. Tomaž Skrbinšek z ljubljanske biotehniške fakultete.

»Če ta vlak odpelje, se bo trenutno stanje nadaljevalo. Trenutno stanje pa je, da večino denarja od škod poberejo maloštevilni posamezniki, ki iz koristoljubja nezaščitene ovce izpostavljajo napadom velikih zveri. S tem več kot očitno izkoriščajo sistem in pobirajo lepe denarce – tudi večkratno vrednost črede na leto. Tako se velika večina denarja za varstvo velikih zveri in zajeten del celotnega denarja za naravovarstvo namenjata tem nekaj posameznikom,« je ogorčen dr. Skrbinšek.

Na pristojnem ministrstvu pravijo, da gre pri sprejemanju novele k zakonu o ohranjanju narave zgolj za manjše, nesistemske spremembe, s katerimi se odpravlja administrativne ovire. Po njihovem pojasnilu sprememba sistema odškodnin zaradi škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst, zahteva večje spremembe, zato ni zajeta v spremembe po skrajšanem postopku. Pripravljajo pa predlog, s katerim bi ob novi spremembi zakona o ohranjanju narave to področje uredili bolj celovito in predvsem prenesli poudarek na uvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje škode, poudarjajo na ministrstvu.

Kdaj naj bi se spremembe zgodile, niso povedali, so pa dodali, da bodo morali pred uvrstitvijo take spremembe v zakonodajne postopke vse skupaj ustrezno predebatirati tako s stroko kot s predstavniki kmetov in druge javnosti. »Šele na podlagi odzivov stroke in javnosti bo pripravljen predlog spremembe, ki bo odražal največjo možno stopnjo uravnoteženosti med interesi vseh deležnikov,« se sprenevedajo na kmetijskem ministrstvu.

Država nima več pametnih izgovorov

»Predebatirati? To je bilo vse premleto na delavnicah v okviru projekta SloWolf, v katere so bili vključeni vsi deležniki, skupaj z rejci in predstavniki kmetijsko-gozdarske zbornice. Pri izdelavi akcijskega načrta za volka je bilo boljše varovanje izpostavljeno kot ključni problem, s čimer so se strinjali prav vsi,« je jasen dr. Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete in član pred kratkim končanega projekta SloWolf.

Po njegovem prepričanju bo brez spremembe zakonodaje ministrstvo izničilo vse njihovo dosedanje delo, hkrati pa pljuva v lastno skledo, saj je v akcijskem načrtu za volka, ki ga je vlada potrdila, obveza, da se bo to v zakonu spremenilo. »Na vseh sestankih je bilo rečeno, da se bodo spremembe zgodile z odprtjem zakona o ohranjanju narave. Zdaj je odprt, vse je pripravljeno, njihovi pravniki natančno vedo, kaj je treba spremeniti, a ne naredijo nič. Pametnega izgovora nimajo več,« je sklenil dr. Krofel.

Tudi na zavodu za gozdove so pričakovali, da se bo z odprtjem zakona o ohranjanju narave vneslo določila o spremembi sistema odškodnin zaradi škode po zavarovanih vrstah, ki bi jih lahko potem docela uredili s pravilnikom, ki so ga pripravili že davno. »Vsi smo bili v pričakovanju, a zdaj vidimo, da se nič ne spreminja, česar si ne znamo razložiti,« je povedal Marko Jonozovič, vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo.

Članek na: http://www.dnevnik.si/slovenija/ministrstvo-sciti-koristoljubne-rejce