Skupaj za velike zveri
Kako izvajati ukrepe s čimširšo podporo.
Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije je v okviru debate na Dinaricum listi zapisal modro premišljanje, ki ga kaže deliti in upoštevati. Poziv k skupnim prizadevanjem v izogib nepotrebnim konfliktom in v prid objektom prizadevanja velja pravzaprav vedno, v primeru prostoživečih živali pa še posebej.
Pozdravljeni
Največji izziv pri upravljanju z velikimi zvermi je izvajati ukrepe tako, da bodo imele čim več zagovornikov. Samo z široko podporo bomo namreč mogoče zagotovili njihov dolgoročni obstoj. Več zagovornikov pa bodo zveri imele la tako, da bo čim več interesnih skupin imelo od njih korist. Od medvedov morajo »nekaj imeti« tudi lovci (tako da uživajo ob pogledu na medvede poleg tega pa dobijo tudi trofejo, ki jim nekaj pomeni), lokalno prebivalstvo (na primer tako, da imajo na račun turizma neke prihodke), kmetje (na primer tako, da dražje prodajajo svoje izdelke ker so nastali na območju prisotnosti medveda), mestno prebivalstvo (ki hodi uživat v neokrnjeno naravo in pusti lokalnemu prebivalstvu nekaj denarja…). Vem, da sem stvar nekoliko idealiziral, vendar je to po mojem dolgoročni cilj proti kateremu moramo strmeti. Če bo zadovoljen samo del navedenih interesnih skupin dolgoročni obstoj medvedov v naravi ni zagotovljen ampak so odločitve stvar trenutne moči neke interesne skupine, in kako daleč je ta pripravljena iti. Sprtost interesnih skupin je najslabša saj bo lahko nekdo naredil nekaj že zgolj zato, ker bi rad drugemu dokazal, da lahko ali se mu maščeval (tudi to je pripomoglo k izumrtju medvedov v Kalkalpah v Avstriji in prvemu evidentiranemu nelegalnemu odstrelu medveda v Trentinu, ki se je zgodil letos).
Dober primer prevlade ene interesne skupine v nekem obdobju je tudi preteklo varstvo in trenutni (pre)veliki odstreli volkov v ZDA . Situacija je bila v preteklem desetletju podobna na Finskem. Če bi bile vse interesne skupine vseskozi vključene in v največji možni meri upoštevane pri upravljanju verjamem, da do takšnih skrajnosti nebi prihajalo.
Poučen primer so tudi Pireneji, kjer lovci nasprotujejo doselitvi medvedov. Na prvi pogled iz Slovenije zelo nenavadno, saj imajo ohranjanje medvedov pri nas med lovci visoko podporo, vendar popolnoma logično. Tradicionalna dejavnost lovcev na tem območju je lov na divje prašiče s pogoni. Nekateri NGO-ji so se odločil, da so lovci ena večjih groženj za medveda saj se medved lahko znajde v pogonu in je to zanj stresno. Poleg tega lahko gre že v brlog in psi, ki so v pogonu, bi ga lahko zmotili pri zimskem dremežu. Prepoved pogonov zaradi varstva medvedov ti NGO-ji uveljavljajo tudi na sodišču. Pomisleki tih NGO so na prvi pogled popolnoma upravičeni (da stvar v resnici ni tako problematična lahko vidimo v SLO) vendar je rezultat ravno nasproten od želenega. Rezultat je namreč, da ima doselitev v Pireneje dodatnega nasprotnika, ki bi bil lahko zaveznik, ki ima v Franciji tudi močan političen vpliv. Končni rezultat h kateremu pripomore tudi navedena zgodba je tako močno nasprotovanje doselitvi s strani večih interesnih skupin, da se ta ne izvede kljub temu, da je jasno, da so medvedi v Pirenejih brez nje obsojeni na izumrtje.
Z napisanim želim opozoriti, da je za ohranjanje velikih zveri sklepanje kompromisov nujno, enostransko uveljavljanje interesov pa škodljivo!
Rok Černe, univ. dipl. ing. gozd.