Pripombe na Pravilnik o odstrelu medveda in volka

Pripombe na Pravilnik o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje vabi vse zainteresirane na oddajo pripomb, ki jih bodo sprejemali do ponedeljka 4. novenbra na e naslov  gp.mko(at)gov.si ali naslov ministrstva.

 

 Ime predpisa:

 

Pravilnik o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave

Št. zadeve:

007- 423/2013 

Datum objave:

 

30. 9. 2013

 

 Rok za sprejem mnenj in pripomb:

 

4. 11. 2013

 

 Ime odgovorne osebe in e-naslov:

 

Alojz Marn, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

 

Obrazložitev

 

Pravilnika o spremembah Pravilnika o  odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave

I.

Po Direktivi Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z dne 21.5.1992 (v nadaljevanju Habitatna direktiva), katere podpisnica je tudi Slovenija, odvzem  zavarovanih živalskih vrst iz narave, med katere spadajo rjavi medved, volk in ris (velike zveri), ni dovoljen. Vendar so v 16. členu določene tudi izjeme, ki dopuščajo poseganje v populacijo, če ni druge zadovoljive možnosti, in če odstopanje od popolnega zavarovanja ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacij.

 

Pravna podlaga za izdajo Pravilnika o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik) je 7.a člen Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09 in 102/11; v nadaljevanju: Uredba), ki določa, da se lahko odvzem živali zavarovanih prosto živečih vrst (v nadaljevanju: živali) iz narave iz šeste alinee prvega odstavka 7. člena Uredbe izvede tudi na podlagi predpisa ministra, s katerim se določi obseg selektivnega in omejenega odvzema živali iz narave, ki se izvede z načrtovano usmrtitvijo (odstrelom) na podlagi strokovnega mnenja iz 8. člena Uredbe. V vseh drugih primerih se ta odvzem izvede le na podlagi dovoljenja ministrstva, kot konkretnega upravnega akta. Če je za zagotavljanje ugodnega stanja zavarovanih živalskih vrst (v nadaljevanju: živalske vrste) sprejeta strategija, akcijski načrt ali drug programski akt, mora biti predpis ministra v skladu s tem aktom.

 

Področje odvzema osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) je že urejeno s Pravilnikom o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št.28/09,12/10, 76/10, 76/11 in 73/12; v nadaljevanju: pravilnik). Ta pravilnik ureja pogoje odvzema osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) (v nadaljnjem besedilu: medved) in volka (Canis lupus) (v nadaljnjem besedilu: volk) iz narave ter obseg selektivnega in omejenega odvzema medvedov in volkov (v nadaljnjem besedilu: osebki) iz narave zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem. Določa tudi nekatere  druge pogoje odvzema živali zavarovanih prosto živečih vrst (v nadaljnjem besedilu: živali) iz narave, ki se izvaja na podlagi 7. člena Uredbe.

Za zagotavljanje ugodnega stanja vrste rjavega medveda je Vlada Republike Slovenije sprejela Strategijo upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji (sklep št. 322-07/2001-2 z dne 24. 1. 2002; v nadaljevanju: Strategija za medveda). Strategija za medveda določa cilje, usmeritve in ukrepe zagotavljanja ugodnega stanja vrste rjavega medveda in ukrepe, ki omogočajo sožitje človeka z medvedom.

Za zagotavljanje ugodnega stanja vrste volka je Vlada Republike Slovenije sprejela Strategijo ohranjanja volka (Canis lupus) v Sloveniji in trajnostnega upravljanja z njim (sklep št. 35602-1/2009/4 z dne 24. 9. 2009); v nadaljevanju: Strategija za volka in Akcijski načrt za upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 2013 – 2017 (sklep št. 00728-7/2013/4 z dne 6. 2. 2013); v nadaljevanju: A.N. za volka. V Strategiji za volka je podana analiza ogroženosti in obstoječih ohranitvenih ukrepov ter cilji in smernice za ohranjanje in trajnostno upravljanje populacije volka v Sloveniji z namenom zagotavljanja ugodnega stanja ohranjenosti in sobivanja človeka z volkom. V A.N. za volka so podani  konkretni ukrepi.

Po 1. členu Habitatne direktive se šteje, da je stanje ohranjenosti "ugodno":

- če podatki o populacijski dinamiki te vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot preživetja sposobna sestavina svojih naravnih habitatov,

 - če se naravno območje razširjenosti vrste niti ne zmanjšuje niti se v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bo zmanjšalo in

- če obstaja in bo verjetno še naprej obstajal dovolj velik habitat za dolgoročno ohranitev njenih populacij;

II.

S spremembo Pravilnika je  določen obseg selektivnega in omejenega odvzema medvedov (v nadaljevanju: osebkov) iz narave zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem, ki se izvede z načrtovanim odstrelom, v  načrtovalskem obdobju do 30. septembra 2014. Obseg načrtovanega odstrela je lahko tolikšen, da skupni seštevek osebkov odvzetih iz narave zaradi ujetja, odlova, povoza ali drugih izgub ter izjemnega in načrtovanega odstrela ne preseže obsega odvzema osebkov iz narave, s katerim se zagotavlja ohranitev ugodnega stanja vrste.

Pravilnik določa tudi podrobnejšo prostorsko in časovno razporeditev odvzema osebkov. Pri odvzemu medveda je določena struktura odvzema glede na telesno maso posameznega osebka.

Za volka Pravilnik ne določa selektivnega in omejenega odvzema osebkov iz narave zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem, ki se izvede z načrtovanim odstrelom,

Veljavnost tega pravilnika se sprejema  za načrtovalsko obdobje do 30. septembra prihodnjega leta in je natančneje  vsebovana v prilogi 1 in 2.

Strokovno mnenje  je osnova za odločanje o spremembi Pravilnika.

 

III.

Pripravljeni osnutek spremembe pravilnika temelji na Strokovnem mnenju ZGS za odstrel velikih zveri za  obdobje od 1.10. 2013 do 30. 9. 2014, pisnemu stališču ZRSVN k temu mnenju in Odgovoru ZGS k pisnemu stališču ZRSVN. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani ministrstva na naslovu: http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/velike_zveri/  v rubriki Strokovna gradiva.

Pri izdelavi Strokovnega mnenja o potrebnih izločitvah iz populacij velikih zveri z odstrelom je ZGS upošteval:

 

• analizo odvzema velikih zveri (odstrel, izredni odstrel, izgube) v 18 – letnem obdobju vodenja osrednjega registra odvzema velikih zveri v Sloveniji (od leta 1995 dalje) in analizo odvzema velikih zveri v zadnjem načrtovalskem obdobju,
• trend in analizo ugotovljenih škod od velikih zveri od leta 1994 dalje,
• trend konfliktnih dogodkov z medvedi, ki jih beleži intervencijska skupina (prikazano od leta 2006 dalje),
• podatke o štetju rjavega medveda na mreži stalnih števnih mest, ki jih izvajajo upravljavci lovišč (LD) in lovišč s posebnim namenom (LPN) po dogovoru Zavoda za gozdove Slovenije, Lovske zveza Slovenije ter OZUL (prikazano od leta 2003 dalje),
• dnevni monitoring velikih zveri v loviščih s posebnim namenom Jelen in Medved (prikazano od leta 1999 dalje) ter Žitna gora, Snežnik Kočevska Reka in Ljubljanski vrh (od leta 2006 dalje) - vsa lovišča delujejo v sestavi ZGS,
• rezultate znanstveno – raziskovalnih projektov, predvsem izvajanih v zadnjih letih na rjavem medvedu in volku,
• podatke drugih državnih organov, javnih služb in institucij, ki zadevajo upravljanje z velikimi zvermi,
• pridobljene podatke iz R Hrvaške o stanju in upravljanju z velikimi zvermi na ozemlju sosednje države,
• teoretične osnove in praktične izkušnje, ki so si jih v preteklih letih delovanja Zavoda za gozdove Slovenije pridobili strokovnjaki na področju dela z živalskim svetom.

MEDVED

 

 Iz strokovnega mnenja ZGS

 ZGS je pripravil Strokovno mnenje na podlagi 4. odstavka 8. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04 ter spremembe in dopolnitve). Za obdobje 1. 10. 2013 – 30. 9. 2014 ZGS predlaga poseganje v populacijo rjavega medveda z odstrelom na podlagi šeste (6) alineje 7. člena zgoraj navedene Uredbe kot selektivni in omejen odvzem živali iz narave zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem, pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu. V njem navaja:

 »Življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji je mozaik prepletanja naravnega okolja v obliki gozdov in s stani človeka obdelanega okolja, kar vodi v neposredne in posredne konflikte med človekom in medvedom. Za dolgoročno ohranitev te vrste pri nas je zato nujno upoštevanje družbeno nosilno kapaciteto okolja. Iz tega razloga je selektiven in omejen odvzem živali iz narave zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem, pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu nujen. V primeru nižjega odvzema iz populacije kot je prirastek, bi prišlo do njenega povečevanja in posledično povečevanja gostot ter s tem povezanega neizbežnega povečevanja konfliktov s človekom. V tem primeru obstaja resna grožnja, ki se je žal v nekaterih državah že izkazala za resnično (npr. Avstrija in Francija), da bo prišlo do nelegalnega poseganja v populacijo, kar je tudi povezano s prvo (1) alinejo 7. člena Uredbe glede razloga za poseganje v smislu zagotavljanja koristi varstva živalskih in rastlinskih vrst in ohranjanja habitatnih tipov.

Glede na to, da se izvajajo izredni odstreli kot del celotno načrtovanega odstrela rjavega medveda in v smislu celovite predstavitve problematike v Strokovnem mnenju predstavljamo tudi razloge za načrtovanje poseganja v povezavi z drugo (2) in tretjo (3) alinejo 7. člena Uredbe.

2. alineja: Preprečitve resne škode, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribiških območjih in vodi ter drugem premoženju. V poglavju 2.3 Škoda, ki jo je povzročil rjavi medved na človekovem premoženju je prikazana analiza škodnih dogodkov. Na podlagi ocenitve škode, njihove prostorske razporeditve ter vrste in višine škode, ocenjujemo, da gre za gospodarsko pomembno škodo, predvsem s stališča posameznega oškodovanca, kateremu lahko nastala škoda pomeni bistveno znižanje socialne varnosti, oz. onemogočanje izvajanja temeljne ali dopolnilne gospodarske dejavnosti.

3. alineja: Zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, vključno z zračno varnostjo, ali zaradi drugih nujnih razlogov prevladovanja javne koristi, ki je lahko tudi socialna ali gospodarska, in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje. V poglavju 2.4 Delo intervencijske skupine za velike zveri so prikazani zabeleženi primeri konfliktov med ljudmi in medvedi. ZGS se je v preteklih letih pri delu intervencijske skupine soočil s celo paleto izraženih stisk ljudi, pri katerih so bila nekatera tudi lažje narave in bi jih težko okarakterizirali z neposredno grožnjo s strani medveda. Na drugi strani pa je bila stiska in težave nekaterih drugih državljanov Republike Slovenije, ki so se obrnili po pomoč na intervencijsko skupino takšna, da je bilo treba uporabiti cel niz različnih ukrepanj, med drugim tudi najmanj zaželenega – izredni odstrel konfliktnih živali. Delo intervencijske skupine v vseh letih od ustanovitve ne pojenjuje, številni kazalci govorijo celo o nasprotnem, delo je čedalje bolj zahtevno, prav tako posamezni konkretni primeri.

ZGS ocenjuje, da je v Sloveniji potrebno uravnavanje populacije rjavega medveda z odstrelom, kar bo, kot je že predhodno obrazloženo, pomagalo skladno s Strategijo zagotoviti dolgoročno ohranitev ugodnega stanja rjavega medveda v Sloveniji in ustvarjanje sobivanja medveda in ljudi. Poleg odstrela pa vendarle obstajajo še drugi ukrepi za zmanjševanje konfliktov med medvedom in ljudmi, ki bi jih morala Republika Slovenija izvajati z večjo intenziteto v bodoče:

1. Ukrepi za preprečitve resne škode, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribiških območjih in vodi ter drugem premoženju.

·      Resorno ministrstvo mora zagotoviti redno in sistematično so-financiranje zaščitnih sredstev za namen varovanja človekovega premoženja.

 ·      Zagotoviti je treba redno kontrolo (ne)uporabe dodeljenih zaščitnih sredstev in primerno ukrepanje ob nespoštovanju navodil.

 ·      Potrebno je zagotoviti informiranje in izobraževanje potencialnih oškodovancev.

 ·      Zakonodajo je potrebno urediti tako, da potencialni oškodovanec, ki ne uporablja ponujenih zaščitnih sredstev ni upravičen do povračila odškodnine.

Pri tem se je treba zavedati, da npr. posameznih sadnih dreves, veliko in malo površinskih visokodebelnih sadovnjakov ter še nekatere druge oblike človekovega premoženja tik ob hišah oziroma gospodarskih poslopjih, ni in nikoli ne bo mogoče fizično ščititi.

2. Ukrepi za zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, vključno z zračno varnostjo, ali zaradi drugih nujnih razlogov prevladovanja javne koristi, ki je lahko tudi socialna ali gospodarska, in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje.

• Na lokacijah s ponavljajočimi konflikti je nujno zagotoviti ureditev zabojnikov za smeti in kompostnikov na način, da odpadki ne bodo dostopni medvedu.
• Strogo je treba sankcionirati nedovoljeno odlaganje klavniških odpadkov v neposredni bližini človekovih bivališč.
• Spodbujati govedorejo in konjerejo namesto reje drobnice v osrednjem življenjskem območju rjavega medveda v Sloveniji.
• Prepovedati nepooblaščeno (nenačrtovano) krmljenje medvedov ob prisotnosti človeka in dosledno ukrepanje ob kršitvah.
• Potrebno je zagotoviti sistematično informiranje in izobraževanje prebivalstva na območju redne prisotnosti rjavega medveda.

Resornemu ministrstvu in pristojnim delovnim telesom v okviru le-tega, institucijam, organizacijam in posameznikom-strokovnjakom, ki so vključeni v delo z rjavim medvedom predlagamo tudi takojšen pristop k prenovi strateških dokumentov za upravljanje z rjavim medvedom v Sloveniji. Sedanji mestoma zastareli, mestoma pa manjkajoči dokumenti te vrste predstavljajo eno bistvenih ovir za boljše upravljanje, za dolgoročni obstoj vrste vključno z njenim življenjskim okoljem ter za boljše sobivanje z ljudmi.

ZGS ocenjuje, da je populacija rjavega medveda v Sloveniji v ugodnem stanju, in da poseg pod navedenimi omejenimi in kontroliranimi pogoji ne bo škodljivo vplival na njeno stanje ohranjenosti:

1.    Podatki o populacijski dinamiki medveda kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot preživetja sposobna sestavina svojih naravnih habitatov. Smernice EU (Guidelines for Population Level Management Plans for Large Carnivores, Large Carnivore Initiative for Europe, 20. 5. 2008) opredeljujejo obravnavanje vrst na nivoju celotnih populacij in ne zgolj na nivoju posamezne države. Medvedi v Sloveniji predstavljajo robni del Dinarsko – Pindske populacije, zato je pri presoji ugodnega stanja populacije potrebno upoštevati dejstvo, da so medvedi v Sloveniji v neposredni povezavi z medvedi na Hrvaškem in posledično s celotno Dinarsko – Pindsko populacijo, ki po ocenah strokovnjakov in dosedanjih dostopnih pisanih virov šteje med 2.100 in 2.500 živali, po najnovejših ocenah pa celo prek 3.000 živali z napredujočim trendom razvoja. Za slovenski del populacije je ZGS upošteval ocenjeno številčnost rjavega medveda v Sloveniji, ki jo je podal nosilec projekta »Analiza medvedov odvzetih iz narave in gensko-molekularne raziskave populacije rjavega medveda« - Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, na spletni strani http://medvedi.si. Raziskava je bila opravljena na podlagi znanstveno priznane in preverjene metode in je zadnja med raziskavami, ki govori o oceni številčnosti populacije rjavega medveda v Sloveniji, s stanjem ob koncu leta 2007. S 95 odstotnim intervalom zaupanja je bilo ugotovljeno, da šteje populacija med 394 do 475 živali, neupoštevajoč nove kohorte (prirastka) medvedov, ki bi bil poležen na zimo 2007/2008, posledično pa tudi vsa naslednja leta ob uravnoteženi bilanci rodnosti in smrtnosti medvedov v Sloveniji. Dolgoletni monitoring spremljanja populacije rjavega medveda na mreži stalnih števnih mest je pokazal, da je v naši populaciji ca. 15 % medvedk, ki vodijo istoletne mladiče (odstotek smo povzeli iz štetij v jesenskem obdobju, saj samice zaradi same biologije v spomladanskem času ne obiskujejo tako pogosto krmišč – posledično tudi števnih mest). To pomeni, da je pričakovan prirastek v zadnjih letih med 82 in 125 medvedi.

2.    Naravno območje razširjenosti medveda se niti ne zmanjšuje niti se v predvidljivi prihodnosti ne bo zmanjšalo. Območje razširjenosti medveda v Sloveniji se ne zmanjšuje in v primeru odvzema v višini prirastka ni razloga, da bi se to zgodilo v prihodnosti. Celo nasprotno, podatki opažanj kažejo na povečevanje številčne prisotnosti na območjih, kjer so medvedi sicer občasno prisotni (npr. območje Triglavskega narodnega parka, Gorenjske, Zasavja …) in vse večje število stalnih opažanj na območjih, kjer se medved v preteklosti ni pojavljal (območje Jurkloštra, Bohorja, Kozjanskega, Sevnice …).

 3.    Obstaja in bo verjetno še naprej obstajal dovolj velik habitat za dolgoročno ohranitev populacije medveda. Spremljanje stanja gozdov s strani javne gozdarske službe kaže na trend zaraščanja opuščenih kmetijskih površin v zadnjih desetih letih. Poleg tega se z vsemi gozdovi v Sloveniji gospodari na podlagi enotnega načrtovanja po sonaravnem in mnogonamenskem principu, ki med drugim onemogoča večji posek kot je prirastek in večje gozdne krčitve. Načrti za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo hkrati predstavljajo tudi upravljavske načrte za območja Nature 2000, kjer je v dosedanjih območjih s stalno navzočnostjo medveda le-ta klasifikacijska vrsta. Oboje je zagotovilo, da se tako površina kot stanje medvedovega habitata v Sloveniji v prihodnosti ne bo spreminjalo na slabše.

Na podlagi zgoraj navedenega menimo, da ob relativno nespremenjenem stanju populacije načrtovani odstrel 80 medvedov za obdobje 1. 10. 2013 - 30. 9. 2014, ob upoštevanju ocene povprečnih izgub v višini 20 medvedov v tem obdobju ne bo ogrozil stabilnega stanja populacije rjavega medveda v Sloveniji.«

 

 Iz Pisnega stališča ZRSVN

 

 Pisno stališče ZRSVN je, da je odstrel 80 medvedov mogoč, ker :               

        1.   je sprejemljiv iz razlogov

 

             - zmanjšanja škod na domačih živalih, pridelkih in drugem premoženju,

 

             - zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi

 

             - uravnavanja velikosti populacije z okoljem

 

        2.  druge možnosti obstajajo, vendar niso zadostne

 

        3.  odstrel ne bo ogrozil ugodnega stanja populacije

 

Odvzem najdenih mrtvih medvedov je mogoč ker:

 

1.    je sprejemljiv iz razlogov

 

- zagotavljanja koristi varstva medveda in

 

- za namene raziskovanja

 

         2. druge možnosti ne obstajajo

 

         3. odvzem ne bo negativno vplival na stanje populacije

V oceni o vplivu odvzema iz narave na ohranitev ugodnega stanja populacije ZRSVN ugotavlja, da je populacija rjavega medveda v Sloveniji trenutno v ugodnem stanju in stabilna in lahko prenese predlagani poseg v populacijo. Glede na to, da se populacija rjavega medveda v zadnjem letu ni povečala, je potrebno odstrel ohraniti na nivoju iz zadnjih let. Iz narave se lahko odvzame do 100 medvedov. Od tega z odstrelom 80 osebkov, ostalo pa so rezervacije za morebitne izgube. Tudi odvzem najdenih mrtvih medvedov iz narave ne bo imel negativnega vpliva na stanje populacije.

Iz odgovora ZGS k Pisnemu stališču ZRSVN

ZRSVN v stališču predlaga, da naj se glede na pojavljanje škod odstrel izvaja tudi v loviščih Podbrdo, Ljubinj, Kobarid, Bovec, Čezsoča, Drežnica, Smast in Soča ter v LPN Prodi-Razor v Triglavskem lovsko upravljavskem območju (v nadaljevanju: LUO), v loviščih Selca, Železniki in Sorica v Gorenjskem LUO ter loviščih Šmartno pri Litiji in Pugled v Zasavskem LUO. Iz odstrela naj se izpustijo lovišča v Novomeškem in Posavskem LUO ter lovišča Smuk-Semič, Adlešiči, Gradac, Metlika in Suhor v Kočevsko-Belokranjskem LUO, saj se tam škode od medveda ne pojavljajo ali pa zelo redko. Predlagani odstrel 3 medvedov za Novomeško in Posavsko LUO naj se prerazporedi v Zahodno visokokraško, Triglavsko in Gorenjsko LUO, saj se tam konstantno pojavljajo škode.

ZGS podaja odgovor, da je ob ca. 500 (interval 450-550 živali upoštevajoč tudi vsakoletno novo kohorto poleženih mladičev) medvedih v Sloveniji, pomembno aktivno upravljanje s populacijo, ki daje možnost odstrela vsem lovskim organizacijam v posameznih LUO z izpolnjenimi pogoji, ki jih bo navedel predmetni predpis, ki dovoljuje odstrel pod strogo omejenimi pogoji – kriteriji, načini, časom in območji dovoljenega odstrela. Vsekakor je cilj tudi zajezitev širjenja osebkov v t.i. robnem območju, kamor spadajo tako lovišča v delu Posavskega, Novomeškega in Kočevsko-Belokranjskega LUO, ne glede na reden ali občasen pojav škode.

Poleg tega  spomni, pri predlagani razdelitvi predlagane kvote za odstrel, tudi na del določila prvega odstavka 7.a člena Uredbe o prostoživečih živalskih vrstah, cit.: »Če je za zagotavljanje ugodnega stanja živalskih vrst sprejeta strategija, akcijski načrt ali drug programski akt, mora biti predpis v skladu s tem aktom.«, v povezavi s 5. členom Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, cit.: »Obseg in prostorska razporeditev odvzema medvedov iz narave morata biti v koledarskem letu v območjih življenjskega prostora vrste rjavega medveda skladna s cilji za posamezna območja, kot so določeni v Strategiji.« Za rjavega medveda je v Sloveniji sprejeta veljavna Strategija (iz leta 2002), ki ne predvideva rednega poseganja v populacijo v t.i. prehodnem območju in območju izjemne prisotnosti rjavega medveda v Sloveniji, kamor spadajo našteta lovišča iz pisnega stališča ZRSVN. Predmetni Pravilnik, ki ga bo izdalo resorno ministrstvo tako ne more imeti načrtovane kvote za odstrel medvedov izven osrednjega in robnega življenjskega območja, kot je določeno v veljavni Strategiji.

 

 

VOLK

 

Iz strokovnega mnenja ZGS

 

ZGS v Strokovnem mnenju navaja: »Za obdobje 1. 10. 2013 – 30. 9. 2014 ZGS predlaga poseganje v populacijo volka z odstrelom na podlagi šeste (6) alineje 7. člena zgoraj navedene Uredbe »kot selektivni in omejen odvzem živali iz narave zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem, pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu«. Prav tako smo na ZGS upoštevali mnenja tujih (LCIE, 2002) in domačih strokovnjakov (SloWolf, 2010), med katerimi prevladuje paradigma, da trajnostni odstrel ni v nasprotju s prizadevanji za dolgoročno ohranitev populacij volka, če je le-ta dobro načrtovan. Odstrel volka ima seveda vedno negativno posledico za odstreljeno žival, za celotno populacijo pa so učinki lahko različni. Odstrel ima torej lahko pozitivne in negativne posledice za preživetje preostalih volkov v populaciji, konflikte med volkovi in človekom ter odnos lokalnega prebivalstva do volkov. Poseganje v populacijo volkov je iz tega vidika tudi javna korist, kjer poleg ekološke komponente, ki jo predstavlja vrsta Canis lupus v Sloveniji, upošteva tudi socialni in gospodarski vidik. Na ZGS zato menimo, da je odstrel za ohranjanje ugodnega stanja populacije volkov, tako iz vidika socialne sprejemljivosti nekaterih interesnih skupin, kot tudi uravnavanja prostorske razporeditve, tako primeren kot tudi nujen ukrep.

Pozitivni učinki poseganja v populacijo z odstrelom so navedeni tudi v letu 2013 na Vladi RS sprejetem Akcijskem načrtu za upravljanje populacije volka v Sloveniji, katerega je po zakonodajnih določilih treba tudi upoštevati pri pripravi tega strokovnega mnenja. Poleg odstrela je seveda potrebno sočasno izvajati tudi vse ostale v omenjenem dokumentu predvidene ukrepe, saj z uvajanjem zgolj nekaterih, lahko izničimo pozitivne učinke drugih ukrepov. ZGS se pri načrtovanju odstrela sklicuje na naslednje v Akcijskem načrtu zapisane pozitivne učinke odstrela:

 1.    Legalni odstrel volkov lahko znotraj nekaterih interesnih skupin poveča toleranco in celo interes za ohranjanje te vrste. Ker je odnos javnosti eden izmed najbolj ključnih dejavnikov za dolgoročno ohranitev volka, povečanje tolerance ljudi do volkov neposredno zagotavlja koristi varstvu volkov. Obenem ima zaradi pomembne vloge, ki jo volkovi opravljajo v ekosistemu, varovanje populacije volkov koristne posledice za okolje. Oboje je v skladu s prvo alinejo 16. člena Direktive o habitatih ter prvo alinejo 7. člena Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.

 

2.    Volkovi so izjemno mobilni in pri svojih raziskovalnih in disperzijskih izletih pretečejo velike razdalje. Vzpostavitev trajne poselitve je praviloma odvisna od primernosti prostora, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi družbeni vidik primernosti. Zato je odstrel smiseln tudi v primeru, kadar prostor z družbenega vidika ni primeren za stalno ali občasno prisotnost volkov.

 

3.    Z odstrelom, usmerjenim zlasti na robno območje razširjenosti populacije, je mogoče preprečevati širjenje vrste in s tem pojavljanje škod na premoženju tam, kjer volkovi niso redno prisotni. Na območju redne prisotnosti volkov zgolj odstrel ni primeren ukrep za zmanjševanje škod.

 

4.    Legalni odstrel lahko zmanjša obseg nezakonitega lova in s tem zagotavlja koristi varstvu volkov. Morebitni ilegalni odstreli lahko mnogo bolj negativno vplivajo na stanje in številčnost populacije volka, kot pa količinsko, časovno in geografsko nadzorovani odvzemi z "rednim" odstrelom. Obenem ima zaradi pomembne vloge, ki jo volkovi opravljajo v ekosistemu, varovanje populacije volkov koristne posledice za okolje. Oboje je v skladu s prvo alinejo 16. člena Direktive o habitatih ter prvo alinejo 7. člena Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.

Zadovoljivih možnosti za reševanje 1., 2. in 4. alineje zgornjega odstavka vsaj na kratek rok ni. Zato je Selektiven in omejen odvzem živali iz narave zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem, pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu tako možen (ker je populacija v ugodnem stanju), kot tudi nujen ukrep. Pri tem se zavedamo, da se populacija volkov v prosti naravi na velikih območjih v primeru 100 % zasedenosti teritorijev lahko uravnava sama. Vendar je s teritorialnimi tropi trenutno zasedena okoli 1/5 celotnega območja Slovenije, na katerem živi okoli 8 teritorialnih tropov. S teritorialnimi tropi imamo torej pokrit le manjši del države, katere posamezni predeli pa iz socioekonomskih in družbenih vidikov danes niso primerni za poselitev z volkovi. Deloma je mogoče sprejemljivost volkov in odnos javnosti do volka izboljš(ev)ati z ozaveščanjem javnosti, vendar je to dolgoročen proces dela z ljudmi, ki ne more biti izveden v nekaj letih. V Sloveniji je bila javnomnenjska raziskava izvedena v okviru Life+ projekta SloWolf in v povprečju kaže na sorazmerno pozitiven odnos ljudi do volkov, kar je z ustreznimi upravljalskimi ukrepi potrebno ohranjati in izboljševati tudi v bodoče.

 

Tretjo alinejo, ki govori o preprečevanju širjenja škod je mogoče reševati tudi z varovanjem drobnice, kar je na območju redne prisotnosti volkov edini ustrezen ukrep, s katerim je treba aktivno preprečevati nastanek škodnih primerov. Na območje širjenja volkov pa je treba ustrezne ukrepe za preprečevanje napadov uvajati postopoma, ob hkratnem intenzivnem izobraževanju rejcev in individualno obravnavo posameznikov. Na ZGS menimo, da velik obseg škod na domačih živalih, tako na območju redne prisotnosti volkov, kot tudi na območjih na katerega zahajajo posamezni osebki močno negativno vpliva na možnost dolgoročne ohranitve volkov, saj sproža negativen odnos prebivalstva do te vrste in posledično povečuje možnosti za nelegalno poseganje v populacijo. Z namenom implementacije 3. alineje je potrebno:

 

·         Zagotoviti redno financiranje zaščitnih sredstev za namen varovanja človekovega premoženja s strani države.

 

·         Zagotoviti redno kontrolo (ne)uporabe dodeljenih zaščitnih sredstev in primerno ukrepanje ob nespoštovanju navodil.

 

·         Zagotoviti osebno svetovanje, informiranje in izobraževanje oškodovancev in potencialnih oškodovancev.

 

·         Zakonodajo je potrebno urediti tako, da oškodovaneci, ki ne uporabljajo s strani države ponujenih zaščitnih sredstev niso upravičeni do povračila odškodnine.

Odstrel ima poleg pozitivnih tudi negativne posledice za populacijo, ki jih je z ustreznimi ukrepi potrebno minimizirati. Glavni potencialni negativni posledici na samo populacijo sta razpadanje tropov zaradi odstrela dominantnih osebkov v tropu in morebitno lokalno iztrebljenje populacije zaradi izvedbe odstrela zgolj na nekem manjšem območju. Zato so v končnih določilih predvideni dodatni instrumenti, ki omejujejo tako razpad tropov na nekaterih strnjenih gozdnih območjih Slovenije, kot tudi lokalno premočno poseganje v populacijo.V nadaljevanju podajamo je podan podrobnejši opis v tem strokovnem mnenju predvidenih omejitev.

1.      Znotraj dovoljene kvote odstrela 6 volkov je podrobno določena prostorska omejitev odstrela, ki zagotavlja, da na posameznem območju prisotnosti volkov v Sloveniji ne bi prišlo do prelova. V okviru načrtovanega odstrela je kvota razdeljena po LUO, v okviru katerih se načrtuje tudi odstrel lovnih vrst živali. Posamezen LUO pokriva teritorije največ 3 tropov volkov. Na posameznem območju je dovoljen odstrel največ 2 osebkov kar je podrobneje opredeljeno v naslednjem poglavju. Ko je v posameznem od naštetih LUO kvota izpolnjena, se odstrel na tem območju ne izvaja večV kolikor bi zaradi nezmožnosti preprečitve sočasnega odstrela več osebkov hkrati od predpisane kvote prišlo do takih dogodkov, bi bilo večje število ustreljenih osebkov upoštevano pri kvoti za naslednje leto.

2.      V LPN v upravljanju ZGS, ki obsegajo največje strnjene gozdne komplekse v Sloveniji se lov na volkove v sezoni 2013 – 2014 ne bo izvajal. Območja lovišč, obsegajo okoli 1.005 km², kar ustreza življenjskemu območju okoli treh tropov volkov. Velika večina območij je na obmejnem področju s Hrvaško, precej volkov v njih pa glede na podatke zbrane v projektu SloWolf pripada čezmejnim tropom, oziroma neposredno prihaja iz Hrvaške. S prepovedjo lova v teh loviščih je v veliki meri zaščitena struktura tropov na teh območjih in dodatno zagotovljena tesna povezanost z ostalim delom Dinarsko – Balkanske populacije, ki ji državna meja ne predstavlja nobene ovire.

3.      V primeru, da število odstreljenih spolno zrelih samic (2+) doseže 50% celotno načrtovanega odstrela, se šteje, da je ves načrtovani odstrel izpolnjen in se zaključi. Ta mehanizem predstavlja dodatno varovalko, s katero se omeji vpliv na reprodukcijsko sposobnost populacije. Ta ukrep je v veljavi od leta 2010, a ga zaenkrat še ni bilo nikoli treba uveljaviti.

 

 

 

 

Ocena stanja v populaciji

Volkovi v Sloveniji so rob Dinarsko – Balkanske populacije, ki je po ocenah IUCN in LCIE v ugodnem stanju in šteje okoli 5.000 živali ter ima IUCN oznako LC - »Least Concern«, kar se smatra za najnižjo stopnjo nevarnosti za potencialno izumrtje živalske vrste in ne spada pod oznake, ki tvorijo t.i. »rdeči seznam« ogroženih vrst. Trendi razvoja populacije v Sloveniji kažejo, da je populacija po uradni zaščiti v letu 1993 rasla, v zadnjih letih pa je stabilna. Pred izvajanjem intenzivnega monitoringa populacije volkov v Sloveniji v okviru projekta Slowolf (2010 - 2013), lahko v grobem prostorsko razširjenost volkov v Sloveniji po letu 2000 spremljamo na podlagi prostorske razširjenosti škod. Škode od volkov se od leta 2000 do danes pojavljajo na enakem območju, z razširitvijo na Primorsko okoli leta 2007 in posamičnimi pojavi volkov na delu Gorenjske, konkretneje Pokljuke in Mežaklje, občasno tudi v Karavankah. Iz tega lahko sklepamo, da so volkovi po letu 2000 prisotni na podobnem območju kot do tedaj, z manjšo razširitvijo na omenjena območja, kar zaradi teritorialnosti volkov v grobem kaže na stabilnost populacije. Podatki monitoringa v LPN ki so sicer prostorsko omejeni do leta 2006, v grobem kažejo na rast populacije, po tem obdobju pa je stanje v populaciji stabilno.

Podrobnejši rezultati stanja populacije volkov v obdobju intenzivnega monitoringa, ki so povzeti tudi v tem Mnenju kažejo, da je ta v Sloveniji v jesenskem obdobju leta 2010, pred izvedbo odstrela, štela 42 odraslih živali (interval zaupanja 39 – 50 volkov), v spomladanskem obdobju 2011 po izvedbi odstrela pa 32 odraslih živali (interval zaupanja 28 – 39 volkov). V sezoni spremljanja 2011 – 2012 je številčnost volkov enaka kot v sezoni 2010 – 2011. V sezoni odstrela 2010 – 2011 je bilo odstreljenih 9 volkov, kar ni vplivalo na zmanjšanje številčnosti populacije. V pomladanskih in poletnih mesecih, ko se poležejo mladiči se populacija poveča precej nad navedene ocene populacije, vendar se do jeseni, ko se mladiči pričnejo funkcionalno vključevati v populacijo, številčnost mladičev zaradi naravne smrtnosti zmanjša. Iz različnih obdobij v okviru katerih je bila podana ocena številčnosti populacije izhaja tudi glavnina razlike v primerjavi z oceno ZGS, ki je bila podana v Strokovnem mnenju za načrtovalsko obdobje 2011/2012. V tem obdobju je bila populacija volkov ocenjena na 70 do 100 živali, vendar je bila to poletna ocena številčnosti, ki vključuje na novo poležene mladiče. V tem strokovnem mnenju je bila številčnost odraslih volkov ocenjena na 50 osebkov kar je ocena, ki je primerljiva z sedanjo oceno okoli 42 živali v zimskem obdobju, oziroma okoli 32 pred poleganjem mladičev. Smo pa v Strokovnem mnenju za leto 2011 – 2012 poudarili, da je to zgolj ocena, ki temelji na takrat dostopnih podatkih, in ne na sistematičnem monitoringu celotne populacije. Od leta 2012 so na voljo novi zanesljivejši podatki pridobljeni v okviru projekta SloWolf, ki jih v Strokovnem mnenju tudi povzemamo. Poudariti pa je treba, da se dejanska številčnost populacije na podlagi novih ocen ni znižala. Spremenila se je zgolj metodologija ocene številčnosti in s tem točnost navedenih podatkov. Razlog s katerim to utemeljimo, da se številčnost volkov ni spremenila, je v teritorialnosti volkov, saj tropi v letu 2013 zavzemajo enako oziroma celo nekoliko razširjeno območje. Iz biologije volkov namreč izhaja, da je številčnost volkov na nekem s teritorialnim tropom zasedenem območju bolj ali manj stabilna, saj se številčnost volkov na takšnem območju uravnava s samoregulacijskimi mehanizmi, saj teritorialni trop ostale volkove iz svojega teritorija bodisi prežene bodisi jih ubije. 

Stanje volčje populacije pa je potrebno preverjati tudi na podlagi določil iz Direktive o habitatih, v kateri je v 1. členu določeno, da je stanje ohranjenosti v populaciji zavarovanih vrst ugodno v naslednjih primerih:

 

·         če podatki o populacijski dinamiki te vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot preživetja sposobna sestavina svojih naravnih habitatov,

 

·         če se naravno območje razširjenosti vrste niti ne zmanjšuje, niti se v predvidljivi prihodnosti ne bo zmanjšalo in

 

·         če obstaja in bo verjetno še naprej obstajal dovolj velik habitat za dolgoročno ohranitev njenih populacij.

Smernice EU (Guidelines for Population Level Management Plans for Large Carnivores, Large Carnivore Initiative for Europe, 20. 5. 2008) opredeljujejo obravnavanje vrst na nivoju celotnih populacij in ne zgolj na nivoju posamezne države. Volkovi v Sloveniji predstavljajo, kot že rečeno, robni del Dinarsko – Balkanske populacije, zato moramo pri presoji ugodnega stanja populacije upoštevati dejstvo, da so volkovi v Sloveniji v neposredni povezavi z volkovi na Hrvaškem in posledično s celotno Dinarsko – Balkansko populacijo.

 

Na ZGS menimo, da populacija volkov v Sloveniji, kot del Dinarsko - Balkanske populacije izpolnjuje vse v »habitatni direktivi« navedene elemente. Rezultati dolgoročnega monitoringa v kombinaciji z najnovejšimi metodami uporabljenimi v okviru projekta SloWolf so pokazali, da se je populacija slovenskih volkov v preteklosti povečevala, zadnjih pet let pa je stabilna. V letu 2012 je bil evidentiran nov trop volkov na območju Trnovskega gozda, v letu 2013 pa je evidentiran nov trop volkov na območju Menišije. To poleg vseh do sedaj navedenih podatkov navedenih v strokovnem mnenju ZGS dokazuje, da je populacija volkov v Sloveniji stabilna, saj se tropi volkov formirajo tam, kjer jih v preteklih letih (še) ni bilo in bi lahko sklepali celo na porast populacijske številčnosti. Kljub temu ZGS pri tem upošteva faktor previdnosti, saj lahko na nekaterih drugih območjih tropi tudi razpadajo ali izginjajo. Redna prisotnost volkov je bila v lanskem letu zaznana tudi na ostalih do sedaj s tropi zasedenih območjih, čemur pritrjujejo tako podatki zbrani v okviru ZGS, kot tudi poročila monitoringa iz projekta SloWolf.

Na podlagi navedenih zahtev habitatne direktive in rezultatov monitoringa menimo, da je populacija volkov v Sloveniji v zadnjih petih letih stabilna in kot del širše Dinarsko – Balkanske populacije, v ugodnem stanju.

Na podlagi zgoraj navedenega menimo, da ob relativno nespremenjenem stanju populacije načrtovani odstrel 6 volkov za obdobje 1. 10. 2013 - 30. 9. 2014, ob upoštevanju ocene nekaj letnih izgub v nominalni višini 1-2 živali (10-letno povprečje pa je 1,1 žival / leto) v tem obdobju ne bo ogrozil stabilnega stanja populacije volka v Sloveniji.«.

Iz pisnega stališča ZRSVN

ZRSVN v pisnem stališču ugotavlja,  da odstrel 6 volkov ni mogoč, ker:              

 

       1.   je sprejemljiv iz razloga

 

             - uravnavanja velikosti populacije z okoljem

 

        2.  druge možnosti obstajajo, vendar niso zadostne

 

        3.  populacija ni v ugodnem stanju in bi odstrel stanje ohranjenosti dodatno poslabšal

 

Odvzem najdenih mrtvih volkov iz narave v obdobju je mogoč ker:

 

1.    je sprejemljiv iz razlogov

 

- zagotavljanja koristi varstva volka in

 

- za namene raziskovanja

 

         2. druge možnosti ne obstajajo

 

         3. odvzem ne bo negativno vplival na stanje populacije

 ZRSVN v pisnem stališču sicer navaja, da je mogoča uporaba razloga selektiven in omejen odvzem živali iz narave zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu, vendar  pa ugotavlja, da populacija  ni v ugodnem stanju in bi odstrel stanje ohranjenosti dodatno poslabšal. V zvezi z vplivom odvzema iz narave na ohranitev ugodnega stanja populacije je  podal naslednjo oceno:«Sodoben pristop upravljanja z živalskimi vrstami pomeni načrtovanje upravljanja z vrsto na nivoju populacije, ne glede na državne meje. Vendar pa Direktiva o habitatih državam članicam nalaga zagotavljanje ugodnega stanja vrste v okviru vsake države posebej.

 Volčja populacija v Sloveniji je zelo majhna. Na podlagi zbranih neinvazivnih genetskih vzorcev volkov je bila ocenjena številčnost na okrog 31 volkov (25 – 40) marca 2011 in 35 volkov (32 – 39) marca 2012. Volk v Sloveniji pripada Dinarsko – Balkanski populaciji, ki šteje okoli 5.000 osebkov.

 Do zdaj zbrani podatki kažejo, da imamo v Sloveniji okoli 10 tropov, od katerih vsaj 4 živijo na obeh straneh meje med Slovenijo in Hrvaško. Te štiri trope smo za potrebe teoretičnega izračuna prirastka populacije razdelili tako, kot da sta dva tropa stalno v Sloveniji, dva pa stalno na Hrvaškem. Privzelo smo dejstvo, da se v vsakem tropu razmnožuje le dominantni par, ostali osebki pa ne, ter da imajo volkovi le eno leglo letno. Na podlagi teh ugotovitev lahko zaključimo, da imamo v Sloveniji teoretično lahko 8 legel. V posameznem leglu se skoti 4 – 7 mladičev, od česar pa jih v povprečju okoli dve tretjini pogine prvem letu. Visoka smrtnost je tudi med dispergirajočimi osebki in sicer 50 – 60%. Volkovi večinoma dispergirajo med 11 in 24 mesecem starosti. Med odraslimi teritorialnimi volkovi je naravna smrtnost v povprečju 11% letno. Podatke o velikosti legel in umrljivosti smo povzeli po Akcijskem načrtu. Iz teh podatkov lahko zaključimo, da se teoretično letno skoti 33 – 51 mladičev, od česar jih prvo leto preživi okoli 11 – 17. V naslednjem letu med dispergiranjem jih preživi le 4 – 9. Med odraslimi volkovi pa letno poginejo 3 – 4 osebki. Ugotovimo lahko, da se teoretično populacija volkov v Sloveniji letno poveča za 0 – 6 osebkov pri tem pa je potrebno upoštevati še emigracije in imigracije. Vendar pa je to le teoretičen izračun. Po podatkih pridobljenih v okviru izvajanja monitoringa z izzivanjem tuljenja v projektu SloWolf je bilo v Sloveniji leta 20106 legel, 2011 7 legel, v letu 2012 pa 5 legel. Če upoštevamo enake podatke o prirastku in smrtnosti volkov kot smo jo v zgornjem izračunu, ugotovimo, da je bil prirast populacije v letu 2010 največ 4 osebke, v letu 2011 največ 5 osebkov, v letu 2012 pa največ 3 osebke. Če k temu prištejemo še odstrel in zaznane izgube volkov (10 v letu 2010, 10 v letu 2011 in 14 v 2012), lahko ugotovimo, da je slovenski del dinarsko-karpatske populacije močno odvisen  od priseljevanja volkov iz sosednjih območij. O stanju volkov v Sloveniji veliko pove tudi stanje tropov. Iz Akcijskega načrta  za upravljanje populacije volka (Canis lupus)v Sloveniji za obdobje 2013 – 2017 je razbrati, da se velikost tropov vsaj na nekaterih območjih v zadnjih letih manjša. Ob ugotovljenem številu tropov, ki živijo v Sloveniji odstrel v višini kot se je izvajal zadnja leta, pomeni zelo pogosto poseganje v večino tropov, kar zmanjšuje vitalnost populacije, povečuje verjetnost parjenja v sorodu in hibridizacije s psi.

 Slovenska populacija volkov glede na teoretične modele izračuna velikosti populacije in ob upoštevanju zadnjih podatkov in velikosti populacije in tropov trenutno ne izpolnjuje kriterija iz prve alineje definicije ugodnega stanja vrste, da se dolgoročno sama ohranja. Populacija ni v ugodnem ohranitvenem stanju. Predlagani odstrel šestih volkov pa bi ohranitveno stanje še poslabšal.«

 Iz odgovora ZGS k Pisnemu stališču ZRSVN

 ZGS je na pisno stališče ZRSVN podal naslednje odgovore

 1. ZRSVN navaja, da populacija volkov v Sloveniji ni v ugodnem stanju, in da bi odstrel stanje ohranjenosti še poslabšal, ter da ne izpolnjuje kriterija iz prve alineje definicije ugodnega stanja vrste opredeljene Direktive o habitatih.

 Odgovor ZGS:

 

V 1. členu Direktive o habitatih je določeno, da je stanje ohranjenosti v populaciji zavarovanih vrst ugodno v naslednjih primerih:

 

       - če podatki o populacijski dinamiki te vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot      preživetja sposobna sestavina svojih naravnih habitatov,

 

       - če se naravno območje razširjenosti vrste niti ne zmanjšuje niti se v predvidljivi prihodnosti ne bo zmanjšalo in

 

       - če obstaja in bo verjetno še naprej obstajal dovolj velik habitat za dolgoročno ohranitev njenih populacij.

ZRSVN trdi, da Slovenija ne izpolnjuje prve in deloma tudi druge alineje Direktive o habitatih.

 

Tekom upravljanja z velikimi zvermi v preteklosti, tudi volkom, se je izkazalo, da je zagotavljanje ugodnega stanja vrste v okviru vsake države posebej nemogoče. Pri volku je razlog v velikih območjih, ki jih populacija potrebuje za ohranjanje svoje viabilnosti. Zato Slovenija tudi, če bi bila v celoti poseljena s teritorialnimi tropi, ne more izpolnjevati kriterija minimalne viabilne populacije, ki pri volkovih znaša okoli 50 reproduktivnih živali, za kar mora biti v populaciji 200 – 300 odraslih osebkov. Zato že dokument EU »Guidance document on the strict protection of animal species of Community interests under Habitats directive, February 2007« strogo priporoča obravnavo vrst na nivoju celotne populacije, iz česar izhajajo tudi smernice EU (»Guidelines for Population Level Management Plans for Large Carnivores, Large Carnivore Initiative for Europe«, 20. 5. 2008). Volkovi v Sloveniji predstavljajo robni del Dinarsko – Balkanske populacije, zato moramo pri presoji ugodnega stanja populacije upoštevati dejstvo, da so volkovi v Sloveniji v neposredni povezavi z volkovi na Hrvaškem in posledično s celotno Dinarsko – Balkansko populacijo. Populacija volkov v Sloveniji, kot del navedene populacije izpolnjuje vse v habitatni direktivi navedene elemente. Populacija se v povezavi z ostalimi deli Dinarsko - Balkanske populacije sama dolgoročno ohranja, območje prisotnosti volkov se ne zmanjšuje in habitati za dolgoročno ohranitev te vrste se dolgoročno ne poslabšujejo.

 

Na ohranitveno sposobnost številčnosti in prostorske razširjenosti volkov v Sloveniji kažejo tudi rezultati monitoringa, ki je v zadnjih 3 letih še posebej intenziven. Podatki nikakor ne kažejo na slabšanje stanja v populaciji, ki smo ga tudi leta 2007 pri obvezi poročanja po Direktivi o habitatih za volka s strani Republike Slovenije posredovali Komisiji EU v Bruselj kot ugodnega. Podrobnejši rezultati stanja populacije volkov v obdobju intenzivnega monitoringa, ki so povzeti tudi v Strokovnem mnenju ZGS kažejo, da je slovenski del Dinarsko – Balkanske populacije v jesenskem obdobju leta 2010, pred izvedbo odstrela, štel 42 odraslih živali (interval zaupanja 39 – 50 volkov), v spomladanskem obdobju 2011 po izvedbi odstrela pa 32 odraslih živali (interval zaupanja 28 – 39 volkov). V sezoni spremljanja 2011 – 2012 je številčnost volkov celo za nekaj osebkov višja kot v sezoni 2010 – 2011. V sezoni odstrela 2010 – 2011 je bilo odstreljenih 9 volkov, kar torej ni rezultiralo v zmanjšanje številčnosti populacije. V pomladanskih in poletnih mesecih, ko se poležejo mladiči, se populacija poveča precej nad navedene ocene populacije, vendar se do jeseni, ko se mladiči pričnejo funkcionalno vključevati v populacijo, številčnost le-teh zaradi naravne smrtnosti nekoliko zmanjša.

 

Edini razlog, na podlagi katerega bi torej lahko sklepali na zmanjšanje številčnosti populacije in posledično slabo stanje v njej je »ocena« populacije volkov zapisana v Strokovnem mnenju ZGS za leto 2011 – 2012. V tem obdobju je bila populacija volkov ocenjena na 70 do 100 živali, vendar je bila to poletna ocena številčnosti, ki vključuje na novo poleženih mladičev. V Strokovnem mnenju ZGS je bila številčnost odraslih volkov ocenjena na 50 osebkov, kar je ocena, ki je primerljiva z oceno s pomočjo genetike v sezoni 2011 – 2012, to je okoli 41 živali v zimskem obdobju, oziroma okoli 35 pred poleganjem mladičev. Smo pa v Strokovnem mnenju ZGS za leto 2011 – 2012 poudarili, da je to zgolj ocena, ki temelji na takrat dostopnih podatkih in tedanji metodologiji, in ne na sistematičnem monitoringu celotne populacije. Od leta 2012 so na voljo novi, zanesljivejši podatki pridobljeni v okviru projekta SloWolf, ki jih v Strokovnem mnenju ZGS tudi dosledno povzemamo. Ponovno je potrebno poudariti, da se dejanska številčnost populacije na podlagi novih ocen ni znižala. Spremenila se je zgolj metodologija ocene številčnosti in s tem točnost (interval zaupanja) navedenih podatkov. Razlog, s katerim to utemeljujemo, da se številčnost volkov ni spremenila, je v teritorialnosti volkov, saj tropi v letu 2013 zavzemajo enako, oziroma celo nekoliko razširjeno območje svoje prisotnosti. Iz biologije volkov namreč izhaja, da je številčnost volkov na nekem, s teritorialnim tropom zasedenem, območju bolj ali manj stabilna, saj se številčnost volkov na takšnem območju uravnava s samoregulacijskimi mehanizmi, saj teritorialni trop ostale volkove iz svojega teritorija bodisi prežene, bodisi jih ubije.

 

Rezultati dolgoročnega monitoringa v kombinaciji z najnovejšimi metodami uporabljenimi v okviru projekta SloWolf so pokazali, da se je populacija slovenskih volkov v ne tako oddaljeni preteklosti (zadnjih dveh desetletjih) povečevala, zadnjih nekaj let pa je stabilna. V letu 2012 je bil evidentiran nov trop na območju Trnovskega gozda, v letu 2013 pa je evidentiran nov trop na območju Menišije. To poleg vseh podatkov navedenih v Strokovnem mnenju ZGS dokazuje, da je populacija volkov v Sloveniji stabilna, saj se tropi volkov ustanavljajo tam, kjer jih v preteklih letih (še) ni bilo in bi lahko sklepali celo na porast populacijske številčnosti. Kljub temu ZGS pri tem upošteva faktor previdnosti, saj lahko na nekaterih drugih območjih tropi tudi razpadajo ali izginjajo. Redna prisotnost volkov je bila v lanskem letu zaznana tudi na ostalih do sedaj s tropi zasedenih območjih, čemur pritrjujejo podatki poročila monitoringa v okviru projekta SloWolf.

 

ZGS s podatki, ki bi tem dejstvom nasprotovali ne razpolaga, prav tako jih ZRSVN v odgovoru na strokovno mnenje ZGS ne navaja, zato je ocena neugodnega stanja populacije na podlagi treh alinej 1. člena Direktive o habitatih neutemeljena.

2. ZRSVN ocenjuje, da se po teoretičnem izračunu letno populacija v Sloveniji lahko poveča za 0 - 5 volkov. Pri tem se sklicuje na podatke navedene v Akcijskem načrtu, ki so povzeti po Meech in Boitani 2003.

Odgovor ZGS:

 Opozarjamo, da isti vir navaja, da je letno poseganje v populacijo med 20 in 30 % njene celotne številčnosti trajnostno vzdržno in ne pomeni upada številčnosti populacije. Razlog za navedbe visoke smrtnosti, ki jih navajata Meech in Boitani, je v dejstvu, da se v primeru večjega povsem naravnega območja, ki je zasedeno s tropi volkov, ta populacija dejansko lahko uravnava sama. Teritorialni volkovi dispergerje namreč preganjajo in ubijajo ter je posledično njihova smrtnost velika, na dolgi rok pa se prirastek populacije na takšnih območjih giblje okoli 0. Večina raziskav, ki jih povzemata Meech in Boitani je bila izvedenih v Ameriki, kjer so prisotna velika prostranstva, ki so v celoti zasedena s teritoriji tropov in na katerih se lahko vzpostavljajo tudi samoregulacijski mehanizmi.

Slovenija nasprotno predstavlja rob Dinarsko – Balkanske populacije volkov, s tropi pa je zasedena zgolj 1/5 ozemlja Slovenije. Zato je pričakovati, da bi v primeru odsotnosti odstrela dispergerji emigrirali na območja, ki so še nezasedena. Posledično bi bila njihova smrtnost bistveno manjša, kot je to navedeno v knjigi Meech in Boitani 2003, populacija pa bi se širila. Hitra širitev volkov na nezasedene teritorije in posledična hitra rast številčnosti je bila v Evropi in v Ameriki v zadnjih desetletjih že zabeležena. V Nemčiji se je prvi trop oblikoval v letu 2000, populacija pa se je v 10 letih povečala na 60 – 70 volkov. Podobna hitrost povečevanja populacije je bila v zadnjih desetletjih zabeležena tudi na Švedskem, v Franciji in v ZDA - zveznih državah Wisconsin in Michingan ter v Yellowstonskem nacionalnem parku. Prirast vseh naštetih populacij ob osvajanju novih teritorijev je bila torej bistveno hitrejša od navedb, ki jih citira ZRSVN. Naj ponovimo, volkovi v Sloveniji predstavljajo rob Dinarsko – Pindske populacije in zakonitosti razvoja populacije volkov pri nas so primerljive z zakonitostmi navedenih hitro rastočih populacij in ne z zakonitostmi večjih populacij, ki se razprostirajo na velikih povsem naravnih območjih, kjer se uveljavljajo samoregulacijski mehanizmi. Celotna Slovenija po mnenju ZGS ni primerna za poselitev z volkovi, zato bo prostorsko razširjenost in posledično številčnost populacije potrebno z odstrelom regulirati tudi dolgoročno, to pa navaja tudi veljavni Akcijski načrt za volka v Sloveniji.

3. Z odstrelom, kot ga predlaga ZGS, ni mogoče ustaviti širjenja volkov na nova območja. Podatki pridobljeni v okviru SloWolf kažejo, da volkovi kljub večletnim odstrelom migrirajo iz območja redne prisotnosti.

Odgovor ZGS:

 V Strokovnem mnenju ZGS je opisan prostorski in številčni razvoj populacije volka v Sloveniji, kateremu ZRSVN ne oporeka. Populacija v Sloveniji je po letu 1990 rasla, v zadnjih okvirno petih letih pa se je prostorsko in tudi številčno ustalila in je trenutno bolj ali manj stabilna, odstrel pa se v zadnjih letih redno izvaja. Že opisan razvoj populacij v Nemčiji, Franciji, na Švedskem ter v ZDA kaže, da se v primeru neposeganja v populacije volkovi hitro širijo na območja, iz katerih so bili v preteklosti iztrebljeni in ustrezajo njihovim habitatnim zahtevam. Zato se ne moremo strinjati s tezo ZRSVN, da z odstrelom, ki ga predlaga ZGS, širjenja volkov na nova območja ni mogoče zaustavljati. V Sloveniji pretekla praksa upravljanja kaže, da ob izvajanju omejenega odstrela ni prišlo do upada številčnosti populacije, temveč praviloma ravno do omejitve prostorskega širjenja populacije.

 

Migracij posameznih osebkov v prostoru pa ni mogoče docela preprečiti, saj je to del ekologije volka. Namen odstrela tudi ni, da bi tovrstne migracije preprečili, saj je prenos genov med populacijami, kot je bil na primer evidentiran pri volku Slavcu (stik Dinarsko – Balkanske in Apeninske populacije volkov), zelo zaželen saj povečuje viabilnost populacij(e) in s tem zagotavlja pogoje za dolgoročno ohranitev te vrste v Evropi.

4. Uporaba razloga »preprečitev resne škode zlasti na posevkih, živini gozdovih, ribiških območjih in vodi ter drugem premoženju« za odstrel ni mogoča.

Odgovor ZGS:

 ZGS se pri pripravi mnenja za odstrel sklicuje izključno na 6. alinejo 7. člena Uredbe o zavarovanih živalskih vrstah. V okviru te alineje pa med razlogi za uravnavanje populacije z okoljem navajamo tudi razlog preprečevanja nastajanja škod na območjih, na katerih volk do sedaj ni bil prisoten.

 

ZRSVN se pri navajanju, da škode ni mogoče preprečevati z odstrelom sklicuje na članek, ki smo ga v soavtorstvu pripravili ravno predstavniki Biotehniške fakultete in ZGS. V tem članku ugotavljamo, da škode na območju redne prisotnosti volkov z odstrelom ni mogoče preprečevati, kar je navedeno tudi v Strokovnem mnenju ZGS. Zelo pomembno pa je, da je mogoče s pomočjo odstrela škode preprečevati na območju širitve volkov, kar je obrazloženo tudi v navedenem članku in Strokovnem mnenju ZGS.

 

IV.

 

S spremembo  Pravilnika predlagamo za medveda:

 Načrtovani odstrel rjavega medveda (Ursus arctos) v načrtovalskem obdobju do 30. septembra 2014, ki se izvaja v času od uveljavitve  Pravilnika  do 31. decembra 2013 in od 1. januarja do 30. aprila 2014 se v osrednjem območju življenjskega prostora rjavega medveda določi za 69 živali, v robnem območju pa za 11 živali.

 S spremembo  Pravilnika predlagamo za volka:

 Ker je predlog, ki ga je podal ZGS  za odstrel 6 volkov nasproten stališču ZRSVN v katerem navaja, da populacija ni v ugodnem stanju in da bi predlagani odstrel šestih volkov ohranitveno stanje še poslabšal, zaradi načela previdnosti v tem načrtovalskem obdobju, ne predlagamo odstrela volkov.

 

 

Na podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09 in 102/11) izdaja minister za kmetijstvo in okolje

 

P R A V I L N I K
o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave

 

1. člen

 V Pravilniku o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 28/09, 12/10, 76/10, 76/11 in 73/2012) se Priloga 1 nadomesti z novo Prilogo 1, ki je kot Priloga 1 sestavni del tega pravilnika.

 

Priloga 2 se nadomesti z novo Prilogo 2, ki je kot Priloga 2 sestavni del tega pravilnika.

 

2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Št. 007-423/2013

 

Ljubljana, dne …  2013

 

EVA 2013-2330-0176

 

 

 

           mag. Dejan Židan

    Minister za kmetijstvo in okolje

 

 

Priloga 1

 

»Priloga 1

 

Načrtovani odstrel rjavega medveda (Ursus arctos) v načrtovalskem obdobju do 30. septembra 2014, ki se izvaja v času od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2013 in od 1. januarja 2014 do 30. aprila 2014

 

I.

 1. V osrednjem območju življenjskega prostora vrste rjavega medveda se izvede načrtovani odstrel 69 medvedov v naslednjih lovsko upravljavskih območjih (v nadaljnjem besedilu: LUO) in težnostnih kategorijah:

 

- v delu Kočevsko belokranjskega LUO z lovišči Loka pri Črnomlju, Sinji vrh, Črnomelj, Banja Loka-Kostel, Kočevje, Mala gora, Struge na Dolenjskem, Draga, Osilnica, Velike Lašče, Lazina, Velike Poljane, Loški potok, Ribnica, Dolenja vas, Sodražica, Turjak, Predgrad, Dragatuš, Dobrepolje, Suha krajina in Taborska jama ter lovišča s posebnim namenom Medved, Snežnik Kočevska Reka in Žitna gora:

 

 

Težnostna kategorija	Do 100 kg	Od 100 do 150 kg	Nad 150 kg	Skupaj
Število medvedov	23	6	4	33

 

- v delu Notranjskega LUO z lovišči Begunje, Cerknica, Cajnarje, Grahovo, Rakek, Žilce, Lož-Stari trg, Iga vas, Babno polje, Gornje jezero, Kozlek, Trnovo, Mokrc, Rakitna, Tabor Zagorje, Prestranek, Javornik-Postojna, Pivka, Borovnica, Nova vas, Ig, Rakovnik-Škofljica in Tomišelj ter lovišča s posebnim namenom Jelen in Ljubljanski vrh:

 

Težnostna kategorija	Do 100 kg	Od 100 do 150 kg	Nad 150 kg	Skupaj
Število medvedov	23	5	4	32

 

- v delu Zahodno visoko kraškega LUO, severozahodno od avtoceste Ljubljana – Razdrto, ki obsega lovišča Planina, Hrenovice, Bukovje, Črna jama, Idrija, Javornik, Krekovše, Col, Kozje stena, Nanos, Trebuša, Logatec, Hotedršica, Trnovski gozd in Vrhnika – del lovišča južno od železniške proge Ljubljana-Postojna:

 

Težnostna kategorija	Do 100 kg	Od 100 do 150 kg	Nad 150 kg	Skupaj
Število medvedov	2	1	1	4

 

2. V robnem območju življenjskega prostora vrste rjavega medveda se izvede načrtovani odstrel 11 medvedov v naslednjih LUO in težnostnih kategorijah:

 

- v delu Kočevsko belokranjskega LUO, ki obsega lovišča Suhor, Metlika, Gradac, Adlešiči, Vinica, Smuk-Semič, Krka in Grosuplje:

 

Težnostna kategorija	Do 100 kg	Od 100 do 150 kg	Nad 150 kg	Skupaj
Število medvedov	2	1	0	3

 

- v delu Novomeškega LUO, ki obsega lovišča Plešivica–Žužemberk – levi breg reke Krke, Toplice, Padež, Novo mesto, Dobrnič, Brusnice, Orehovica, Šentjernej, Trebnje – južno od avtoceste Ljubljana- Obrežje,  Veliki Gaber – južno od avtoceste Ljubljana-Obrežje, Velika Loka – južno od avtoceste Ljubljana-Obrežje in Mirna peč – južno od avtoceste Ljubljana-Obrežje

 in

 v delu Posavskega LUO, ki obsega lovišča Kostanjevica na Krki, Podbočje, Cerklje ob Krki, Čatež ob Savi in Mokrice:

 

Težnostna kategorija	Do 100 kg	Od 100 do 150 kg	Nad 150 kg	Skupaj
Število medvedov	2	1	0	3

 

- v delu Zasavskega LUO, ki obsega lovišča Višnja gora, Ivančna gorica in Šentvid pri Stični, in sicer vsa južno od avtoceste Ljubljana – Obrežje:

 

Težnostna kategorija	Do 100 kg	Od 100 do 150 kg	Nad 150 kg	Skupaj
Število medvedov	0	1	0	1

 

- v delu Primorskega LUO, ki obsega lovišča Senožeče, Timav – Vreme, Slavnik – Materija, Žabnik – Obrov, Podgorje, Videž – Kozina, Gaberk – Divača, Vrhe – Vrabče, Raša – Štorje, Bukovca, Brkini, Prem in Gradišče – Košana

 in

 v delu Notranjskega LUO, ki obsega lovišče Zemon:

 

Težnostna kategorija	Do 100 kg	Od 100 do 150 kg	Nad 150 kg	Skupaj
Število medvedov	1	1	1	3

 

- v delu Zahodno visoko kraškega LUO, severozahodno od avtoceste Ljubljana – Razdrto, ki obsega lovišča Dole nad Idrijo, Jelenk, Kanal (levi breg Soče), Čaven, Čepovan, Gorica, Grgar, Hubelj, Lijak, Most na Soči, Anhovo (levi breg Soče), Vipava, Vojkovo in Rovte

 in

 v delu Triglavskega LUO, ki obsega lovišča Otavnik, Planota in Porezen:

 

 

Težnostna kategorija	Do 100 kg	Od 100 do 150 kg	Nad 150 kg	Skupaj
Število medvedov	1	0	0	1

 

II.

 

V času od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2013 se lahko izvede odstrel do 40 osebkov rjavega medveda.

 

III.

 

Pri naknadni izdelavi razdelilnika odstrela po LUO se upoštevata naslednji usmeritvi:

 

-                        V Kočevsko-Belokranjskem LUO (osrednji del) in v Notranjskem LUO (osrednji del) je potrebno praviloma že v osnovi dodeliti večjo kvoto za odstrel (2 medveda ali več na lovišče) loviščem, na območju katerih v zadnjih letih nastaja večino konfliktnih situacij med medvedi in ljudmi;

 

-                        od skupne kvote za Novomeško in Posavsko LUO (robno območje) se v jesenskem času (od uveljavitve Pravilnika – 31. 12. 2013) dodeli 1 medveda do 100 kg namensko loviščem Posavskega LUO. V kolikor v omenjenem obdobju odstrel v navedenih loviščih tega LUO ne bo realiziran, se v spomladanskem času (1. 1. 2014 – 30. 4. 2014) tega medveda lahko lovi do realizacije tako v loviščih Posavskega kot tudi Novomeškega LUO.

 

IV.

 

Izjemni odstrel, ki naj bi se izvedel v času, ko načrtovani odstrel še ni izpolnjen v posameznem LUO, se mora vključiti v načrtovani odstrel tega LUO. V obseg načrtovanega odstrela se upošteva tudi morebiten odlov živih medvedov za doselitev ali naselitev izven meja Republike Slovenije.

 

Izjemni odstrel v obdobju, ko je načrtovani odstrel v posameznem LUO že izpolnjen, se smiselno upošteva v naslednjem načrtovalskem obdobju tako, da se obseg načrtovanega odstrela zniža za število osebkov, s katerimi je bil presežen načrtovan odstrel v preteklem načrtovalskem obdobju.

 

Izjemni odstrel je v primeru konfliktnih dogodkov in izdaje dovoljenja mogoč v vseh življenjskih območjih medveda.

 

V.

 

Odstrel medvedov iz I. točke te priloge se v LUO osrednjega območja življenjskega prostora vrste rjavega medveda prednostno izvede v pasu približno 1,5 km okoli naselij, kjer se osebki pogosto pojavljajo oziroma se tam dalj časa zadržujejo. Prav tako se prednostno izvaja tudi  na lokacijah, kjer prihaja do pogostejših škod, ali v njihovi bližini. Enako načelo velja tudi pri naknadni razdelitvi odstrela po LUO.

 

VI.

 Smrtnost medveda, ki bi nastala kot posledica dostrelitve po iskanju ranjene živali po nastali prometni nesreči, se klasificira kot izguba in se ne šteje v kvoto realiziranega odstrela. Take primere se obravnava kot etično načelo iskanja in preprečitve mučenja ranjene živali, za katere ni potrebno pridobiti dovoljenja ARSO za izredni odstrel. Upošteva se pri kvoti celotnega odvzema.

 

Če so izgube v načrtovalskem obdobju višje, kot so predvidene v strokovnem mnenju, se smiselno upoštevajo pri načrtovanju odvzema v naslednjem načrtovalskem obdobju.«.

 

Priloga 2

 

»Priloga 2

 

Načrtovani odstrel osebkov volka (Canis lupus) v načrtovalskem obdobju do 30. septembra 2014 se ne izvaja.

 

Smrtnost volka, ki bi nastala kot posledica dostrelitve po iskanju ranjene živali po nastali prometni nesreči, se klasificira kot izguba in se ne šteje  kot odstrel. Take primere se obravnava kot etično načelo iskanja in preprečitve mučenja ranjene živali, za katere ni potrebno pridobiti dovoljenja ARSO za izredni odstrel. Če v načrtovalskem obdobju pride do izgub, višjih kot so predvidene v strokovnem mnenju, se smiselno upoštevajo v naslednjem načrtovalskem obdobju.«.